Osupljiva dejstva o zalogah plemenitih kovin

Insajder.si > Avtorski prispevki > Osupljiva dejstva o zalogah plemenitih kovin

izropan-sefDa bi razumeli podcenjenost svetovnega trga plemenitih kovin naj kot začetek navedemo podatek, da je celotna tržna vrednost vseh svetovnih rudarskih podjetij, ki se ukvarjajo z izkopavanjem zlata in srebra, manjša od tržne kapitalizacije podjetja Apple, katerega tržna vrednost znaša slabih 350 milijard ameriških dolarjev.

Skozi zgodovino je bilo izkopanih približno 46 milijard unč srebra in približno 7 milijard unč zlata. To pomeni, da je vrednost rumene kovine predstavljala najplemenitejšo izmed najbolj plemenitih kovin, poroča Futuremoneytrends.com.

Današnji podatki o zalogah pa pričajo o povsem drugem razmerju. Medtem, ko je količina zlata ostala na isti ravni in je celo malenkost večja, je količina fizičnega srebra v obliki naložbenih palic in kovancev padla iz 46 milijard na vsega le slabo milijardo unč. Razlog, da je količina zalog srebra tako drastično upadla gre pripisati vse večjemu industrijskemu povpraševanju po tej kovini in manipulaciji cen obeh kovin s strani finančnih inštitucij v zadnjih nekaj desetletjih.

Po podatkih Futuremoneytrends.com je leta 1950 količina svetovnega fizičnega inventarja srebra še znašala 10 milijard unč. Nato je leta 1980 upadla na 3,5 milijarde unč. Danes pa naj bi bila na voljo le še slaba milijarda unč v obliki naložbenih palic in kovancev. Polovica ali približno 500 milijonov unč obstoječega inventarja se nahaja v t.i. ETF-skladih, preko katerih se trguje s papirnatimi pogodbami. Ostala polovica pa je na voljo za nakup v obliki palic ali kovancev preko posrednikov, ki jih lahko najdete tudi v Sloveniji.

Primer: Če bi vsak Evropejec kupil unčo srebra v obliki palice ali kovanca pri lokalnem dilerju ali trgovini z uradnim zastopništvom kovnic, bi zaloge fizične naložbene kovine izginile čez noč.

Od leta 1980, ko so cene kovin zadnjič dosegle najvišje vrednosti je svetovna populacija zrasla za 176% iz 2,5 na 7 milijard ljudi. Svetovni BDP se je zvišal za 500%, zaloge zlata so zrasle za 600%. Zaloge srebra pa so od leta 1980 padle za več kot 90% na vsega slabo milijardo unč.

Investicije ameriških vlagateljev v tem sekturju so takrat znašale 15%, danes znašajo komaj 0,8%. Kar pomeni, da je zlato pri 1600$ še vedno cenejše kot je bilo pri 850$, če upoštevamo inflacijo.

Zaradi industrijskega povpraševanja po srebru so države, predvsem ZDA, po podatkih USGS ostale brez fizične kovine, ki so jo bile prisiljene prodajati v trg, z namenom, da cena ne zraste prehitro, kar bi ogrozilo obstoječi finančni sistem.

Danes je srebrna kovina ali t.i. »zlato revnih« vsekakor redkejša, kar se tiče izkopanih zalog v obliki palic in kovancev. Industrija pa iz dneva v dan najde nove uporabnosti te vsestranske kovine. Če upoštevamo finančno krizo, ki se bo kvečjemu še poglobila, pa lahko investicijsko povpraševanje po srebru povzroči kronično pomanjkanje fizičnih zalog.

Za vsako unčo zlata, ki jo dobimo iz zemlje, je izkopanih vsega približno 10 unč srebra. Medtem, ko je večina zlate kovine dodana k svetovnemu inventarju, se večina izkopanega srebra porabi v industrijske namene. Vendar pa je pri trenutnih cenah potrebnih več kot 50 unč srebra za unčo zlata, kar priča o tem, da je srebro eno izmed najbolj podcenjenih surovin.

Kitajska od leta 2003 povečuje kapacitete solarne energije za več kot 100% letno, kar pomeni, da bo svet v letošnjem letu rabil več kot 100 milijonov unč srebra, samo da zadosti povpraševanju v svetovnem solarnem sektorju.

Tudi če pride do globalnega kolapsa finančnega sistema, kar bi pomenilo, da bi se svetovna industrija in z njo povezano industrijsko povpraševanje ustavila, bi investicijsko povpraševanje po srebru povsem nadomestilo povpraševanje industrije. Kajti tokrat gre za krizo celotnega finančnega sistema in z njo vseh svetovnih valut.

Proizvodnja srebra bi se v tem primeru še upočasnila, saj je večina te plemenite kovine izkopana kot stranski produkt pri izkopavanju drugih industrijskih surovin s strani največjih rudarskih podjetij. Rudnikov, ki se ukvarjajo izključno z izkopavanjem zlata in srebra pa je le peščica. Nekateri viri trdijo, da bi v primeru deflacijskega zloma podobnemu iz leta 2008, proizvodnja srebrove rude upadla tudi do 70%.

Naj poudarimo, da moramo uradne številke glede plemenitih kovin, predvsem zlata, vzeti z rezervo. Po spletu kroži stotine različnih interpretacij, če zraven vštejemo še manipulacijo cen in z njo povezanih statističnih podatkov, je skoraj nemogoče ugotoviti, koliko srebra in zlata je na voljo, lahko govorimo le o približkih za lažjo predstavo.

Če imamo prav, in bo v kratkem prišlo do tranzicije obstoječega finančnega sistema, je fizično zlato in še posebej srebro trenutno najboljša investicija kar se tiče stopnje tveganja. Kako bo nastanek novega finančnega sistema vplival na cene plemenitih kovin in kako bo tranzicija potekala, pa si lahko preberete »tukaj«.