Da bi razumeli, kdo in zakaj hoče ceno plemenitih kovin držati na povodcu, je treba razumeti mehanizem obstoječega finančnega sistema, ki od leta 1971 temelji na denarju brez kritja. Po letu 1971, ko je predsednik Nixon prekinil možnost menjave dolarjev za zlato, je bila za zaprtimi vrati sprejeta odločitev, ki je uničila proste trge. Sprejeta je bila politika »močnega dolarja«. To pomeni, da cena zlata, kot največjega konkurenta vsemogočnemu ameriškemu dolarju, ne bi nikoli zrasla prehitro v prekratkem času, kar bi zamajalo temelje celotnega finančnega reda. Ameriški dolar omogoča ZDA, njenim gospodarskim in finančnim  elitam, da s preprostim tiskanjem novih dolarjev financirajo »svetovni policijski aparat«, z njim povezane vojne in tajne vojaške akcije, ter ustvarjajo svet po svojem merilu.

Po letu 1971 in koncu zlatega standarda, je bilo jasno, da finančni sistem, kot ga poznamo danes, ni vzdržljiv. Kljub temu so ga finančne elite uspele obdržati nad gladino, predvsem zaradi tehnološkega napredka in razvoja interneta, ki je omogočil kreativne in zapletene finančne produkte, ter ustvaril trge in z njimi povezane finančne instrumente, s katerimi so skozi  leta vse do danes uspeli "upravljati" svetovne trge. To pa z razlogom, da ohranijo ameriški dolar nad gladino, z njim pa vojaško in gospodarsko nadvlado nad državami.

Mednarodna finančna elita, med katero so glavni delničarji največjih svetovnih bank, so z ameriškim dolarjem našli orožje, ki je preraslo primitivne vojaške spopade, preko katerih so skozi zgodovino konsolidirali svoj moč in vpliv. Naenkrat se je pojavila možnost, da ustvarijo idejo po kateri so od nekdaj hrepeneli. Globalni trg, kjer bi trgovina povezala vse narode sveta in prekinila vse vojne. Vendar nas zgodovina uči, da je vsak poskus pri ustvarjanju utopičnega stanja vedno  pripeljal do najkrutejših obdobij.

Menimo, da smo eno večjo krizo oddaljeni od scenarija, ki bo preko globalnega kolapsa in največjega transferja vrednosti poskušal ustvariti enoten trgovinski prostor na podlagi zlatega standarda. Podrobnosti o tem, kako bo tranzicija najverjetneje potekala pa si lahko preberete  »tukaj«.

Cena zlata in srebra je vsako minuto manipulirana s pomočjo zapletenih matematičnih algoritmov preko svetovnega elektronskega trgovalnega sistema. Da razumemo to trditev, moramo razumeti mehanizem, ki določa trenutno ceno. 

Cena se spreminja na podlagi  papirnatega trgovanja s terminskimi pogodbami, opcijami, ter finančnimi derivati na različnih trgih po svetu. Statistično gledano se največ »napadov« na plemenite kovine odvija na terminski borzi COMEX v ZDA, kjer »nekdo« s kratkimi pozicijami ali t.i. shortanjem povzroča kratkoročne padce cen in kratkoročno usmerja trg v eno ali drugo smer. Največkrat se ti napadi odvijajo, ko na trgu ni velikega prometa trgovanja, ali pa pred negativnimi  in po pozitivnih objavah statističnih podatkov o stanju gospodarstva v ZDA.

Zbijanje cen preko terminskih pogodb, opcij in finančnih derivatov s t.i. »prodajami na kratko« preprečuje, da bi kovine našle pravo tržno vrednost, kar že povzroča  pomanjkanje fizičnih zalog ob večjih padcih  v papirnati vrednosti. Menimo, da bo sčasoma tovrstna manipulacija pripeljala do popolnega razvrednotenja papirnatih trgov pri določanju cen kovinam kot sta zlato in srebro.

Kaj sploh je prodaja na kratko in kako jo finančne inštitucije uporabljajo za zbijanje cen zlata, srebra in določenih surovinskih podjetij, da bi ohranile in podaljšale status quo? Prodaja na kratko je prodaja vrednostnega papirja, izposojenega od nekoga drugega, z namenom odkupa istega vrednostnega papirja po nižji ceni. Če cena vrednostnega papirja pade, prodajalec na kratko realizira dobiček, s tem, da kupi isti vrednostni papir nazaj po nižji ceni. Primer: Cena delnice rudarskega podjetja je 100€. Nekdo, ki verjame, da bo cena omenjenega vrednostnega papirja padla, bo delnico prodal na kratko ali »shortal«. To pomeni, da ko bo izvršil  ukaz za prodajo, si bo njegov broker delnico nekje na trgu izposodil in jo prodal. Če bo delnica tega podjetja padla za 20%, pomeni, da je zaslužil 20% s tem, da je isto delnico kupil nazaj po ceni 80€ in na tak način zaprl pozicijo.

Problem pa nastane v primeru, če se cena obrne navzgor. V tem primeru so potencialne izgube neomejene. V takem položaju se nahajajo finančne inštitucije, katerih namen je "nadziranje" trga plemenitih kovin, da ne zrastejo prehitro v danem trenutku. Primer: Cena srebra poskoči iz današnjih 29,5$ za unčo za 20$ na 49,5$ za unčo. Finančne inštitucije, ki imajo v portfelju prodane vrednostne papirje na kratko pri ceni 29,5$ so z dvigom cen utrpele milijardne izgube, kar pomeni, da morajo pozicije zapreti, da te ne postanejo še večje. Vendar, če hočejo pobegniti iz pozicij, morajo vrednostne papirje, ki so jih prodale na kratko, kupiti nazaj. To pa bi še dodatno povečalo ceno plemenitih kovin, kar pomeni še večjo izgubo na poti cen navzgor. Tukaj pride finančnim inštitucijam na pomoč ameriška vlada s pomočjo centralne banke, ki noče, da zlato  zraste, kar bi  de facto pomenilo znak šibkosti ameriškega gospodarstva.

Ameriška vlada s pomočjo FED-a (ameriške centralne banke), njenih podrejenih bank in masovnih medijev zrežira napad na omenjene kovine, kar povzroči vsesplošno prodajno paniko, kjer cena srebra pade iz 49,5$ za unčo na 35$.  Na poti navzdol se ustvari ogromna likvidnost, kjer so majhni špekulanti prisiljeni panično prodati dolge pogodbe na vzvodih, velike finančne inštitucije pa to likvidnost izkoristijo, da se rešijo kratkih pogodb, s tem, da jih kupujejo nazaj po vedno nižjih cenah, ne da bi ustvarile eksplozijo cen navzgor.

Naj poudarimo, da je papirnata cena v popolnem nasprotju z dejanskim razmerjem ponudbe in povpraševanja na fizičnem trgu. Verjamemo, da bo finančni kartel ob prehodu na nov finančni sistem likvidiral vse trgovalne mehanizme in algoritme, kateri dnevno držijo ceno zlata in srebra pod kontrolo, da ne zraste prehitro v prekratkem času. Prav tako smo mnenja, da se bo scenarij odvil v krajšem času, kot to mnogi pričakujejo. Takrat bo trgu končno dovoljeno, da pokaže pravo vrednost tema kovinama, kar bo pomenilo več 100% ali celo več 1000% rast kupne moči obeh kovin v primerjavi z ostalimi dobrinami. Velike banke se bodo tokrat znašle v obratnem položaju, ko bo rast plemenitih kovin bankam poviševala vrednosti obveznih rezerv, ki jih bodo držale v obliki plemenitih kovin. Velika verjetnost obstaja, da bo trg plemenitih kovin v tej fazi poskočil do velike precenjenosti in napihnjenosti in bo čas za prodajo in preusmeritev naložb drugam.