Vprašanje bralca:
 
“pozdravljeni!ker kmetujem in dobivam subvencije, me zanima kako dolgo še bo to šlo. sprejeli so program da do 2020. je to možno? je to vzdržno? sem laik, a po mojem ni”
 

Naš odgovor bralcu:
 
Državne subvencije so popoln nesmisel in še ena izmed mnogih anomalij svetovnega finančnega sistema. Do tega je prišlo ravno zaradi vmešavanja držav, svetovnih finančnih inštitucij in centralnih bank na surovinskih trgih, da umetno znižajo stopnjo inflacije, ki je posledica prekomernega tiskanja denarja za neumnosti kot so vojne in financiranje kriminalnih monopolov na različnih svetovnih trgih.

Centralne banke morajo ceno hrane in energije držati na stopnji, ki omogoča socialni konsenz, v kolikor želijo obdržati monopol nad ustvarjanjem denarja iz nič preko obstoječega finančnega sistema, ta račun pa v veliki meri plačujejo prav kmetje in surovinska podjetja.

To je ustvarilo monopol na trgu hrane, ki velikim korporacijam omogoča popoln nadzor in odločanje nad delovanjem malega kmeta preko vedno bolj centraliziranih političnih aparatov odločanja.

Rešitev je popolna decentralizacija svetovne proizvodnje hrane, ki bi omogočila prosti pretok pridelkov ob minimalni državni regulaciji. Dovolj bi bila uvedba minimalnih standardov, ki bi jih pridelovalci morali upoštevati, kar bi ustvarilo delujoč trg, ki bi kmetom omogočil okolje, kjer subvencije ne bi bile potrebne, saj bi s prodajo dosegli zadostno dodano vrednost, da bi kmetija/podjetje bilo dobičkonosno.

Klasičen primer delujočega trga je trg elektronike. Minimalne državne regulacije in vmešavanja so ustvarile trg podjetij, ki ustvarja vedno kvalitetnejše in hkrati cenejše izdelke, dobički teh podjetij pa kljub temu rastejo iz leta v leto.

V obstoječem sistemu so subvencije nujno potrebne, saj bi v obratnem primeru prišlo do nepokorščine malih kmetov. Situacija na dolgi rok ni vzdržna, saj bo prišlo do točke, ko bo cena naftnih derivatov in državnih dajatev v celoti zadušila dobičkonosnost malega kmeta, v kolikor bodo države prekomerno zadrževale nizke cene surovin in posledično hrane preko finančnih trgov.

Do uvedbe novega finančnega sistema ne moremo pričakovati nobenih večjih sprememb. Ob kolapsu svetovnega finančnega sistema in uvedbi novega mednarodnega finančnega standarda bo prišlo do globalne izravnave življenjskega standarda, kar bo popolnoma spremenilo miselnost glede hrane in energije. V tem novem okolju pa verjamemo, da bo kmetovanje eden izmed najbolj dobičkonosnih poslov.