Vprašanje bralca:
“Pozdravljeni, mene pa zanima, katere dejavnike v svetovnem merilu se sedaj čaka, da se zlato in srebro dvigneta.
Je lahko tudi ta trg tako močno zmanipuliran da proda (zda/kitajska/posamezniki prek določenih korporacij) ogromne količine zlata in s tem znižajo ceno za polovico…?
Kaj po vašem mnenju še lahko naredijo ECB, FED, nemčija, kitajska, ljudje ki nekaj veljajo, da v prihodnjih mesecih/letih onemogočijo rast zlata v višave? Sploh obstaja tak način, neka javnosti prikrita metoda…?
Hvala za vaš odgovor! LP”
Naš odgovor bralcu:
Manipulacija cen na trgih plemenitih kovin je v zadnjem letu in pol postala zelo očitna in vidna praktično vsem, saj oblastem (centralnim bankam in zahodnim vladam) ne preostane drugega kot izbijanje cen preko terminskih in opcijskih pogodb, kar se na grafih plemenitih kovin odraža v padcih v obliki slapov ob močno povečanem obsegu trgovanja.
Padec nominalne cene zlata za polovico ni verjeten, saj centralne banke Rusije, Kitajske in Bližnjega Vzhoda ob vsaki večji korekciji vstopijo na trge in akumulirajo masovne količine fizičnih zalog, tako zlata kot srebra, preko terminskih in opcijskih pogodb, saj se zavedajo, da je bankrot ali hiperinflacija ameriškega dolarja in posledično celotnega finančnega sistema v naslednjih nekaj letih neizbežna, ter da bodo za vzpostavitev novega standarda plemenite kovine odigrale ključno vlogo pri prevrednotenju starih valut.
Padec cene zlata za 50% bi bil verjeten v deflacijskem scenariju podobnem iz leta 2008, vendar pa so centralne banke z lansiranjem QE3 do neskončnosti 13. septembra izbrale hiperinflacijski scenarij kolapsa ameriškega dolarja in finančnega sistema, kar je razumljivo, saj bi v deflacijskem kolapsu izgubile legitimnost pri nadzoru in upravljanju finančnega sistema denarja brez kritja. V deflacijskem scenariju bi prišlo do decentralizacije monetarnih avtoritet in razkritja nečednih poslov zaradi ogorčenja ljudstva, kar je v popolnem nasprotju načrtov mednarodnih bankirjev – želja po združitvi svetovnih trgov v enoten trgovinski prostor pod okriljem enotne ali več regijskih rezervnih valut.
FED preko operacije Twist in QE3 mesečno odkupi za več ko 80 milijard $ hipotekarnih in obvezniških vrednostnih papirjev in s tem omogoča investicijskim bankam dodatno rekordno nizko zadolževanje in špekuliranje na delniških in surovinskih trgih, kar posledično dviguje svetovne borzne indekse in na njihovo žalost tudi surovine. Po končani operaciji TWIST konec decembra letos pričakujemo razširitev nakupa sredstev ameriške centralne banke preko QE3 – kvantitativnega sproščanja, kar bo še dodatno prililo ogenj na trenutno že razplamtel trg plemenitih kovin in surovin.
Osebno menimo, da so centralne banke ostale ali vse hitreje ostajajo brez orožja, ki bi jim omogočilo zadrževanje cen zlata pod 2000$ in srebra pod 50$, saj s tehničnega vidika ni dovolj prodajnega odpora, da bi preprečili preboj do najvišjih vrednosti, ko zlato prebije vrednost 1900$ in srebro 37,5 $. To so vrednosti, katerih se centralne banke na smrt bojijo in jih bodo do predsedniških volitev v novembru poskušale obraniti, vendar dvomimo, da jim bo to uspelo, saj so pritiski trgov premočni.
Osebno menimo, da so centralne banke uspele zavarovati finančni sistem za nekaj časa, vendar pa obstaja resna verjetnost, da bo v kratkem prišlo do nepričakovanega dogodka, ki ne bo imel neposredne povezave s finančnimi trgi (vojna na Bližnjem Vzhodu, teroristični napad,…).
Vso to prihajajočo inflacijo s QE bodo zahodne oblasti morale nekako opravičiti. Cena nafte WTI med 120 – 150$ in Brent med 150$ – 200$ so preveč tudi za vsak QE, da bi spodbudil gospodarsko aktivnost, zato menimo, da bo naslednji večji vzpon v cenah nafte tudi sprožilec za hiperinflacijo zahodnega finančnega sistema in prehod na nov mednarodni denarni standard. Edino smiselno se zdi, da zahodne oblasti to odgovornost prenesejo na Bližnji Vzhod in da cena nafte poskoči čez noč, da se prikrije vpliv QE na dvig cene nafte.