Vprašanje bralca z dne 21.1.2013

Insajder.si > Insajder odgovarja > Vprašanje bralca z dne 21.1.2013

Vprašanje bralca:
 
“Spoštovani!

Glejte jaz bi pa imel za vas eno vprašanje, če dovolite.
In sicer me zanima glede javnega dolga v državah, koliko je v odstotkih lahko le ta visok v primerjavi z BDP, da se ga sploh še lahko odplača?

Hvala vam za odgovor že v naprej”
 

Naš odgovor bralcu:
 
Zgornja meja, ko država ni več zmožna financirati svojih obveznosti brez zdravega zadolževanja je v praksi nekje pri 70%, vendar pa je nadaljnjo financiranje v veliki meri odvisno od strukture posamezne ekonomije države.

Smisel kreditnega sistema je v tem, da države s tem ko akumulirajo dolgove, hkrati širijo blaginjo – gradijo mostove, bolnišnice, javno infrastrukturo,… Tukaj ni nič narobe, celo zaželjeno je, da je država zadolžena. Problem se pojavi, ko se zadolževanje začne uporabljati za neproduktivne namene, kot je vzdrževanje vse večje socialne države. Vzdrževanje socialne države sčasoma povsem izčrpa produktivni zasebni sektor preko davkov in dajatev in država je tako prisiljena denar zagotoviti z zadolževanjem, saj preprosto ne zbere dovolj davkov iz gospodarstva za poplačilo tekočih obveznosti.

Moderno socialno državo je leta 1935 uzakonil ameriški predsednik F.D. Roosevelt preko »Social Security Act«, sama ideja pa se je rodila s programom New Deal, s katerim je predsednik Roosevelt resno posegel v gospodarstvo z namenom prekiniti največjo gospodarsko depresijo, ki se je začela z zlomom borze leta 1929 na Wall Streetu. To idejo so sčasoma prevzele vse zahodne države.

Kreditni sistem je skupaj s socialno državo največja goljufija, ki je kdajkoli bila predstavljena ljudem, vendar moramo priznati, da je prinesla določeno stabilnost. Malokdo se zaveda, da je obrestni sistem finančnega sistema že v osnovi zgrajen, da se zruši. Kot vsak produkt ima tudi finančni sistem svojo življenjski dobo, produkt centralnih bank pa je denar/kredit. To dokazuje tisoče in tisoče papirnatih valut, ki so skozi zgodovino dosegle svojo notranjo vrednost – nič.

Kar želimo poudariti je to, da je življenjska doba socialne države pogojena z življenjsko dobo kreditnega/finančnega sistema. Dolg v razmerju z BDP lahko doseže tudi več tisoč odstotkov, vendar pa bi to pomenilo popoln razpad socialnega sistema.

Kako visoko bodo zrasli dolgovi držav v razmerju z BDP, dokler ne bomo priča razpadu socialnega in finančnega sistema ne moremo napovedati, saj ne vemo kje je končna tolerančna meja ljudi.

Vprašanje rešitve zadolženosti držav tudi ni v poplačilu dolga, temveč v tem, kako visoko se ga bo uspelo razširiti preden se sesuje.

Vsekakor pa lahko po kolapsu pričakujemo nov »izboljšan« produkt centralnih bank, ki bo predstavljen kot posledica »zastarelosti« obstoječega produkta/finančnega sistema.