Vprašanje bralca:
"Pozdravljeni! Že nekaj čas spremljam vašo stran,več kod leto.Naj bolj me zanimajo plemenite kovine,zlato in srebro,ker sem tudi kar nekaj prihrankov vložil vanje. Povprašujem pa,koliko so vaše napovedi in prispevki podprto strokovno,ker stvari se dogajajo ravno nasprotno kar vi napovedujete,po vaših napovedih bi moralo unča zlata že biti krepko preko 2000$,pa vidimo kje je. Pišete kakšno je povpraševanje po fizičnem zlatu. Kako to da pa vrednost zlata pada,če je tolikšno povpraševanje bi morala naraščati? Po razumni logiki je potem višek zlata na trgu,če mu cena pada? Kjer ni povpraševanja tudi cene ni. Kako sedaj naj verjamem vašim napovedim in prispevkom? Zato tudi postavljam to vprašanje,da izvem resnico,komu verjeti. Dejanskem stanju na trgu,ali vašim napovedim in prispevkom. Hvala za odgovor"
Naš odgovor bralcu:
Vsi članki, ki so do danes bili prevedeni in objavljeni na naši strani, nujno ne izražajo našega osebnega mnenja v danem trenutku, čeprav se trudimo, da objavljamo vsebine, za katerimi tudi osebno stojimo. Priznamo, da nismo pričakovali tako intenzivne in predvsem očitne manipulacije na trgih plemenitih kovin, ki se stopnjuje vse od druge polovice leta 2011, kar je po našem mnenju edina logična razlaga, zakaj cene kovin v danih okoliščinah še vedno padajo. Obstaja seveda veliko dokazov, ki podpirajo našo trditev, vendar zaradi narave kompleksnosti trgovalnih mehanizmov v katerih se manipulacija odvija, ne želimo iti v podrobnosti.
Vsi podatki, ki so do danes bili objavljeni na naši spletni strani, glede rekordnega povpraševanja po fizičnem zlatu in srebru, temeljijo na podlagi uradnih državnih statistik, ker je razvidno iz originalnih virov, ki jih navajamo.
Želimo, da vsak vlagatelj v plemenite kovine razume mehanizem, ki določa cene plemenitim kovinam po svetu. Cen kovinam kot sta zlato in srebro ne določa povpraševanje po fizičnih kovinah kot so naložbeni kovanci ali palice, ki jih kupuje mali vlagatelj, temveč povpraševanje po terminskih pogodbah s katerimi se trguje na največjih organiziranih terminskih borzah po svetu. Na terminski borzi COMEX v New Yorku, ki je od avgusta leta 2008 v lasti največje terminske borze na svetu – CME Group (Chicago Mercantile Exchange), se odvija največ trgovanja s terminskimi pogodbami na zlato in srebro na svetu in na kateri najpogosteje prihaja do sumljivih razprodaj.
Nakup ene terminske pogodbe na zlato v COMEX-u vam daje pravico do nakupa in fizične dostave 100 unč zlata, medtem ko z nakupom ene terminske pogodbe na srebro pridobite pravico za nakup in dostavo 5000 unč srebra v standardiziranih naložbenih palicah.
Za primer manipulacije cene kovin vzemimo padec cene zlata letos v aprilu, ko je prodajno naročilo enega izmed trgovalcev v višini 6 milijard $, sprožilo kolaps cene zlata in zasulo trg z nekaj manj kot 300 tonami “papirnatega” zlata v obliki terminskih pogodb v samo 30 minutah. Drugače povedano, nekdo je preko elektronskega trgovalnega sistema izvršil tako veliko prodajno naročilo, da je sprožil razprodajo 100.000 terminskih pogodb ali nekaj manj kot 300 ton zlata v roku nekaj minut. To je potolklo cene zlata iz 1560$ na 1338$ ali nekaj manj kot 15% v zelo kratkem času, kar lahko vidite na dnevnem grafu zlata spodaj.
Aprilska intervencija na trgu zlata
Nekaj manj kot 300 ton zlata je v roku pol ure zamenjalo lastnika, kjer pa niti ena unča fizičnega zlata ni bila dostavljena lastniku!
Če postavimo stvari v perspektivo, Nemčija je v začetku letošnjega leta od ameriške centralne banke (FED), zahtevala vrnitev državnih zlatih rezerv, katere bodo ZDA postopno vračale vse do leta 2020. Podatek, ki nam pove vse glede dobavljivosti fizičnega zlata! Velike banke so tako s prodajo 300 ton “papirnatega” zlata sprožile padec cene zlata na terminskih trgih za 15% v samo treh dneh, ZDA pa potrebujejo kar sedem let za vrnitev iste količine – 300 ton nemškega fizičnega zlata, ki je domnevno hranjeno v FED-u.
Zakaj je torej ameriška vlada skupaj z ameriškim finančnim ministrstvom, centralno banko in njenimi agenti v zadnjih letih razkrila svoje karte s tako očitno in drzno manipulacijo cene plemenitih kovin na terminskih trgih? Da bi razumeli tovrstno politiko, moramo razumeti strukturo finančnega sistema kot celote.
Svetovni finančni sistem od druge svetovne vojne naprej temelji na štirih stebrih, ki jih sestavljajo centralne banke ZDA, Velike Britanije, Evrope (Nemčija) in Japonske. Trenutno se nahajamo v eksponentni krivulji rasti svetovnega dolga, kjer zgoraj naštete centralne banke z negativnimi realnimi obrestnimi merami in tiskanjem rekordnih količin denarja kupujejo čas in krpajo luknje v sistemu. Arhitektom današnjega sistema (sistema denarja brez kritja od leta 1971 naprej) je bilo popolnoma jasno že ob nastanku, da gre za prehoden sistem, ki matematično gledano potrebuje eksponentno širjenje denarja v obtoku, da se ga vzdržuje.
Za ohranjanje sistema denarja brez kritja je potrebno vedno večje povpraševanje po dolgu, kar sovpada z napihovanjem balonov na različnih trgih v zadnjih 40 letih od prekinitve zlatega standarda leta 1971 naprej. Finančni sistem v obstoječi obliki lahko deluje tako dolgo, dokler bodo države in centralne banke našle ali vzpostavile trge, ki lahko absorbirajo eksponentno širjenje količine denarja v obtoku.
Vsi večji baloni od leta 1971 naprej so temeljili na povpraševanju in kupni moči potrošnika, leta 2008 z zlomom nepremičninskega balona pa je prišlo do temeljne spremembe, predvsem v Zahodnem svetu. Zahodni potrošnik je izčrpan! Zasebnih prihrankov, ki so potrebni za napihovanje novega balona in nadaljevanje igre v okviru obstoječega finančnega sistema ni več. Tokrat so v igro morale poseči države same z znižanjem obrestnih mer na zgodovinsko nizke ravni in preko javnega zadolževanja ponovno napihujejo balone, s katerimi se vzdržuje status quo (eksponentno širjenje denarja v obtoku za vzdrževanje sistema).
Države Zahoda tokrat z vse višjim zadolževanjem napihujejo obvezniške, nepremičninske in delniške trge hkrati in s tem rešujejo svetovni finančni sistem pred deflacijskim zlomom zahodnih ekonomij, ki bi tehtnico moči čez noč preobrnil v prid Rusije in Kitajske. Na spodnjih slikah lahko vidimo, kako nizke obrestne mere vplivajo na državno zadolževanje in napihovanje delniških balonov. Bodite pozorni na poskok javnega zadolževanje po letu 2008. Vsa rast borznih indeksov držav s "tiskarskim strojem" temelji na poceni denarju, ki se preliva v napremičninski, delniški in obvezniški trg, kar dviguje nominalne vrednosti brez vsake temeljne osnove. Izjema je gospodarstvo Nemčije, ki nima neposrednega vpliva na tiskanje denarja v Evropi. Vendar pa problemi manjših držav ohranjajo vrednost nemške valute (evra) umetno nizko v primerjavi z valutami ZDA, VB in Japonske, kar še dodatno stimulira nemški izvoz in zatira evropsko konkurenco, ki je zaprta znotraj evrskega monetarnega sistema.
Ameriške obrestne mere
Ameriški dolg v razmerju z BDP
Ameriški borzni indeks Dow Jones
Britanske obrestne mere
Britanski dolg v razmerju z BDP
Britanski borzni indeks FTSE
Nemške obrestne mere
Nemški dolg v razmerju z BDP
Nemški borzni indeks DAX
Japonske obrestne mere
Japonski dolg v razmerju z BDP
Kakšno vlogo torej zavzema zlato in zakaj zahodne vlade in finančne inštitucije tako močno posegajo v cenovni mehanizem?
Ugotovili smo, da je za vzdrževanje finančnega sistema potrebno vedno večje povpraševanje po dolgu. In za vedno večje povpraševanje po dolgu, je potrebno napihovanje vedno večjih balonov sredstev. Za napihovanje vedno večjih balonov sredstev pa je ključnega pomena, da valute v katerih se sredstva napihujejo oz. v katerih so vrednotena, na trgu ne izgubijo zaupanja.
Tukaj zlato odigra ključno vlogo. Za profesionalne špekulante in vlagatelje je cena zlata merilo moči in ugleda ameriškega dolarja – svetovne rezervne valute. Prehiter dvig v ceni zlata bi razkril terminalno stanje ameriškega dolarja in preusmeril pozornost špekulantov k problemu zadolženosti ZDA in zahodnega sveta.
Zelo zanimivo naključje je, da je cena zlata uprizorila svoj največji padec v zadnjem desetletju ravno v času objav največjega tiskanja denarja s strani zahodnih centralnih bank. Bank of England, Bank of Japan in FED v tem trenutku tiskajo več kot 150 milijard $ vsak mesec s katerimi kupujejo dolžniške vrednostne papirje in ponovno napihujejo nepremičninske, delniške in predvsem obvezniške trge in s tem ohranjajo finančni sistem nad gladino z umetim povpraševanjem. Za primerjavo, BDP Slovenije je v letu 2012 znašal dobrih 45,47 milijard $, kar ZDA "natisnejo" v nekaj več kot pol meseca.
Zgodovinsko rekordno tiskanje denarja in zajezitev cen plemenitih kovin v zadnjih dveh letih je povsem izčrpalo fizične zaloge plemenitih kovin v trezorjih velikih terminskih borz, iz katerih se črpajo fizične kovine za poravnavo poslov s terminskimi pogodbami. Registrirane zaloge zlata v COMEX-u so od aprila strmoglavile iz slabih 3 milijone unč na nekaj več kot 600.000 unč, kar lahko vidite na spodnji sliki.
Registrirane zaloge za dobavo fizičnega zlata v COMEX-u
Dve leti trajajoča manipulacija in poseganje v cenovni mehanizem plemenitih kovin kopiči energijo, ki bo sčasoma izbruhnila manipulatorjem v obraz. Z vsako intervencijo zoper ceno plemenitih kovin terminske borze izgubljajo vedno več fizične kovine in tvegajo dostavni bankrot in poravnavo terminskih obveznosti v dolarjih. To bi sprožilo val špekulativnega denarja v trge plemenitih kovin in najverjetneje zadalo končen udarec ameriškemu dolarju, britanskemu funtu, evru in jenu na FOREX-u. Obrestne mere na nacionalne dolgove ZDA, Velike Britanije, Japonske in evropskih držav bi močno poskočile, kar bi omenjene države pahnilo v bankrot. Bankrot na dolžniške finančne istrumente največjih držav bi sprožil kaos na trgu izvedenih finančnih instrumentov in priča bi bili najdaljšemu svetovnemu bančnemu prazniku v zgodovini.
Naj ne bo pomote, svetovni bančni praznik prihaja v vsakem primeru. Zahodne vlade in centralne banke samo zavlačujejo, kar je matematično gledano neizogibno. Trenutno poteka vojna med velikani, ki bo odločila, kdo bo končni krivec za razpad sistema. Zahod s tiskanjem denarja zavlačuje neizogibno, Vzhod pa z akumuliranjem fizične kovine kupuje zavarovanje in boljše pogajalsko izhodiše v novem mednarodnem finančnem standardu, ki se bo izoblikoval po kolapsu obstoječega sistema. Plemenite kovine in surovine bodo pri tem odigrale ključno vlogo. Tega se zelo dobro zavedajo voditelji vseh najvplivnejših držav, še posebej Rusija in Kitajska. Spodaj so podatki, ki pričajo o agresivni akumulaciji zlata s strani obeh narodov:
Kitajski mesečni uvoz zlata do oktobra letos
Uradne zlate rezerve Rusije v milijonih unč
Upamo, da postaja jasno, zakaj je cena zlata tako pomembna strateška figura na veliki geopolitični šahovnici. Cena zlata je pri tenutnih cenah najnižja v zgodovini, glede na količino denarja v obtoku svetovnega finančnega sistema. Več o podcenjenosti plemenitih kovin si lahko preberete v naših preteklih člankih.