Londonski LBMA in komu verjeti glede cene zlata?

Insajder.si > Avtorski prispevki > Londonski LBMA in komu verjeti glede cene zlata?

Vprašanje bralca:
 
“Pozdravljeni ,zahvaljujem se vam za odgovor na prejšnjo vprašanje (povezava) ki sem ga vam postavil. Bi se pa še navezal s vprašanji na vaš odgovor. Se vam pa že v naprej opravičujem, če bo moja kakšna navedba napačna ,ker jaz sem pač laik na tem področju ,vem toliko koliko preberem in koliko si znam razlagati. Res je težko razumeti oblikovanje cene plemenitih kovin ,mislim, da to ve in razume le malo ljudi ,razumejo le tisti, ki jo oblikujejo oziroma bolje rečeno manipulirajo z njo. V odgovoru na moje vprašanje ste zapisali da se cena oblikuje na borzi COMEX v New Yorku, kod ste zapisali in mi je tudi poznano COMEX trguje samo s papirji na kovine. Je pa še borza v Londonu, ki trguje s fizičnimi plemenitimi kovinami , seveda je še več borz, verjetno pa te dve borzi izoblikujeta cene na svetovnem trgu. Kod sem že v prejšnjem vprašanju napisal ,kjer je povpraševanje je tudi cena. Kod pa preberem, v vaših člankih in tudi drugod ,Kitajska in celotna Azija in Rusija kupujejo na zahodu velike količine v večini fizično zlato in to verjetno na Londonski borzi ,ker tam trgujejo s fizičnim zlatom, tako da povpraševanje je veliko. Zato je težko razumeti zakaj takšna cena zlata ,kod je sedaj ,vsaki dan nižja? Po logiki, bi morala fizična oblika postavljati ceno ,ne pa papirnata, vem da so terminske pogodbe zapletene in čudežne in da vse to obvladuje, manipulira le ozek krog ljudi. Kod sem že v prejšnjem vprašanju zapisal, komu in koliko verjeti za investiranje in donos v plemenite kovine, dokler cena raste ni problem verjeti. Ker pa smo samo ljudje in večina investira prihranke za hude čase in starost in smo potem časovno omejeni, kdaj bi uporabili to našo investicijo in vsak si želi, da bi bila večja kod vložek. Če pa malo pogledamo v zgodovino, v leto 1980 kaj se je takrat zgodilo z zlatom in tistimi ki so na tem višku kupovali, koliko časa je rabilo, da je spet doseglo nominalno ceno kod jo je imelo takrat,28 let, če pa upoštevamo inflacijo, pa še nekaj časa ne bo doseglo te cene. Dolga doba za tistega ,ki rabi denar v nekem doglednem času. Da ,pa ne bo pomote ,jaz nimam nič proti zlatu ,ker sem tudi sam investiral nekaj v njega, ker to bo še vedno imelo neko vrednost in to še dolga leta, vidimo pa kaj se je zgodilo in dogaja s delnicami ,obveznicami in ostalimi papirji ,kjer so določeni izgubili čisto vse. Se pa sprašujem, koliko so vse te napovedi o rasti zlata in delnicah rudnikov realna, kod se napovedujejo v določenih prispevkih. Če ni bil za nekaj časa za zlato že dosežen vrh pri 1900 $ za unčo. Kdo ve? Malo kdo? Komu verjeti? Lp.
 

Naš odgovor bralcu:
 
Res je, mednarodna cena zlata ali t.i. »London Gold Fix« se v praksi določa dvakrat dnevno v Londonu v okviru LBMA, ki pa ni terminska borza, kjer bi se trgovalo s standardiziranimi terminski pogodbami, kot npr. v COMEX-u. V primeru LBMA gre za t.i. mednarodno združenje predvsem velikih bank, ki sestavljajo globalni OTC (Over The Counter) trg izvedenih finančnih instrumentov na fizično zlato, ki je domnevno skrbno shranjeno v trezorjih velikih bank preko dodeljenih (en lastnik) in nedodeljenih (več lastnikov) računov. V primeru LBMA gre torej za najvišjo organizirano mednarodno instanco za poravnavo poslov v fizičnem zlatu. Trgovanje in poravnava fizičnega zlata preko trgovskega združenja LBMA poteka preko velikih bank, ki sestavljajo t.i. »loco London« organizirani trg. Iste banke so članice in hkrati vzdrževalci trga in so hkrati članice klirinške družbe London Precious Metal Clearing Limited (LPMCL), ki je odgovorna za mednarodno poravnavo velikih poslov v fizičnem zlatu. LPMCL je torej največja svetovna klirinška družba za poravnavo mednarodnih poslov v fizičnem zlatu. »Loco Lodon« je v okviru LBMA najbolj likviden trg z fizičnim zlatom, kjer lahko rudarska podjetja, države in premožni posamezniki kupujejo in prodajo fizično zlato po mednarodni fiksirani ceni ali t.i. »London Gold Fix«.

»London Gold Fix« je referenčna mera, ki jo veliki mednarodni udeleženci na trgu uporabljajo za nakup, prodajo in vrednotenje sredstev povezanih z zlatom in je objavljena dvakrat na dan – ob 10:30 in 15:00 po londonskem času. Pedstavniki petih velikih bank (Barclays Plc, Deutsche Bank AG, Bank of Nova Scotia, HSBC Holdings Plc in Societe Generale SA. ) dvakrat dnevno preko skupinskega telefonskega klica določijo fiksno mednarodno ceno zlata ali t.i »London Gold Fix« na podlagi trenutne ponudbe in povpraševanja na svetovnih trgih. Fiksirana cena deluje kot referenčna mera za vrednotenje vseh izvedenih finančnih instrumentov na zlato na organiziranih in OTC trgih, podobno kot Euribor vpliva na obrestne mere kreditov in lizingov v evrosistemu. V času fiksacije se izvede velika količina mednarodnih poravnav med največjimi strankami, med katere sodijo tudi suverene države in državni skladi.

Dvakrat dnevno fiksiranje cen v okviru LBMA s strani velikih bank je milo rečeno zastarel mehanizem Zahoda, s katerim velike banke nadzorujejo tok fizičnih plemenitih kovin iz Zahoda proti Vzhodu in skrbijo, da cenovni mehanizem ne uide izpod nadzora. Zahodne centralne banke so tesni zavezniki tovrstnega sistema, v smislu, da skrbijo za likvidnost s posojanjem svojega fizičnega zlata bankam članicam LBMA in klirinške družbe LPMCL, za poravnavo mednarodnih poslov (laična razlaga bi lahko bila, da centralne banke prodajajo svoje zlato na trg). Trg LBMA je zaradi narave svojega poslovanja eden izmed najbolj ne-transparentnih trgov na svetu, saj banke niso zavezane razkriti podatkov o trgovanju in pozicijah posameznikov, ki se odvijajo na OTC trgu.

Da razjasnimo, določanje cene zlata dvakrat dnevno in poravnava poslov s strani petih velikih bank na LBMA, je posledica aktualnega stanja in trgovanja na največjih terminskih borzah po svetu. V kolikor želijo velike banke fiksirati ceno zlata v eno ali drugo smer, morajo to storiti preko trgovalnega mehanizma terminskih borz. V kolikor je v danem trenutku veliko nakupnih naročil na terminskih trgih, bo to pomenilo višjo fiksacijo cene ali t.i. »London Gold Fix« na LBMA. Velike banke tako levji delež manipulacije cenovnega mehanizma opravijo na terminskih trgih.
Velike banke lahko zadržujejo ceno zlata tako dolgo, dokler bodo sposobne dostaviti fizično zlato preko poravnalnih mehanizmov (LBMA, COMEX). Kitajska in Rusija bi v primeru prevelikega naročila lahko skozi noč porušile poravnalni mehanizem in voditelji teh držav se tega tudi zavedajo. Zavedajo se, da je edini način za pridobitev fizičnega zlata z Zahoda, sistematično in preudarno kopičenje zalog, ki ne ogroža Londonskih ali New Yorških poravnalnih mehanizmov.

Spodaj si lahko ogledate seznam članic LBMA in LPMCL, ali drugače povedano, seznam bank, ki nadzorujejo/manipulirajo trg plemenitih kovin:
Seznam članic in vzdrževalcev trga LBMA:

Barclays Bank Plc
Credit Suisse
Deutsche Bank AG
Goldman Sachs International
HSBC Bank USA NA
JP Morgan Chase Bank
Merrill Lynch International Bank Limited
Mitsui & Co Precious Metals Inc
Société Générale
The Bank of Nova Scotia – ScotiaMocatta
UBS AG

Seznam bank ustanoviteljic klirinške družbe London Precious Metal Clearing Limited (LPMCL), ki skrbijo za poravnavo poslov v fizičnem zlatu:

Barclays Bank PLC
The Bank of Nova Scotia – ScotiaMocatta
Deutsche Bank AG – London Branch
HSBC Bank USA National Association – London Branch
JPMorgan Chase Bank
UBS AG

In še seznam podjetij, ki opravljajo skrbniške storitve za klirinško družbo London Precious Metal Clearing Limited (LPMCL). Gre za podjetja, ki upravljajo trezorje, v katerih velike banke, ki sestavljajo LPMCL, skladiščijo fizične plemenite kovine, ki so predmet poravnave na trgu LBMA. Z (*) so označena podjetja, ki so hkrati članice LPMCL:

*The Bank of Nova Scotia-ScotiaMocatta
*Barclays Bank PLC
*Deutsche Bank AG – London branch
*HSBC Bank USA National Association – London branch
*JPMorgan Chase Bank
*UBS AG
Bank of England
Brink’s Ltd
Johnson Matthey PLC – Royston
VIA MAT International Ltd

Da pa odgovorimo na vaše ključno vprašanje o tem, komu verjeti glede gibanja cene zlata v naslednjih nekaj letih… Nikomur! Verjemite sebi in lastni presoji, ampak šele potem, ko boste razumeli, da razumete širšo sliko dogajanja na geopolitičnem parketu in finančnih trgih. Do takrat pa predlagamo, da sledite virom, ki so napovedali vse večje zlome borz v zadnjih dveh desetletjih, za razliko od tistih, ki so priporočali vlaganje v vzajemne sklade, nepremičnine in delnice tik pred zadnjim zlomom v letu 2008. Kar nekaj virov je zlom nepremičninskega balona napovedovalo že od leta 2005 in so bili tarča posmeha vse do leta 2008. Spodaj si lahko ogledate predstavitev Mike Maloneya iz leta 2005, ko je opozarjal na nevzdržnost in pok ameriškega nepremičninskega balona in kolaž intervjujev Peter Schiffa, ki je opozarjal na pok delniških in nepremičninskih balonov še pred letom 2008 in bil zasmehovan s strani mainstream medijev in njihovih “strokovnjakov”.
 

 
 
Zakaj ni mogoče, da bi cena zlata ponovila scenarij po letu 1980, pa si lahko pogledate na spodnjem videu s slovenskimi podnapisi. V kolikor se podnapisi ne zaženejo samodejno, pritisnite na gumb CC v spodnjem delu videa.