Pokojninski varčevalni načrti so v mnogih primerih ponzijeva shema. Gibljiva sredstva se v celoti uporabljajo za plačilo tekočih zahtevkov, kljub pomanjkanju sredstev za plačilo bodočih obveznosti… Toda za razliko od ponzijev shem iz Wall Streeta in korporacij, tukaj nihče ne gre v zapor, saj je vpletena država.
Vsi, od vladnih uradnikov do sindikalnih šefov, so spodbujeni, da ohranijo status quo… javni uslužbenci boljše spijo, misleč, da imajo “pokojninski načrt”. Javni zakonodajalci so, medtem, ko se pretvarjajo, da so njihove države solventne, ponovno izvoljeni in šefi sindikatov ohranijo svoja delovna mesta, medtem ko skrivajo resnico pred zaposlenimi.
Pred nekaj leti je bil na to temo celo objavljen prispevek, ki je poudaril, da sta American Academy of Actuaries in Society of Actuaries ubila poročilo, ki je želelo opozoriti na posledice znižanja dolgoročno pričakovanih donosov pokojninskih sredstev. Očitno je bila resnica preveč strašna.
Bill Gross opozarja pred neželenimi posledicami nizkih obrestnih mer že nekaj let:
Upravljavci skladov so računali na donose 7 do 8 odstotkov letno, kar je potrebno prilagoditi na okoli 4 odstotke. Dodal je, da javne pokojnine, vključno s kalifornijskim javnim pokojninskim skladom, največjim v ZDA, poroča o rasti manj kot 1 odstotek za poslovno leto, ki se je končalo 30. junija.
Na naše veliko presenečenje, nekateri pokojninski skladi končno dojemajo situacijo. Richard Ingram, ki upravlja največji pokojninski sklad v Illinoisu je pred kratkim napovedal, da bo še enkrat pogledal dolgoročna pričakovanja rasti. Dodal je, da “vsakdo, ki ne bo ponovno pregledal svoje pričakovane stopnje donosa, ignorira realnost.” Illinois Teachers’ Retirement System je sklad učiteljev, ki je trenutno investiran le z 41,5% in trenutno predvideva letne donose 7,5%, v primerjavi z 8% donosi v letu 2014.
Odločili smo se, da pogledamo, kaj bi se zgodilo, če bi se vsi zvezni, državni in lokalni pokojninski skladi odločili, da upoštevajo nasvet gospoda Grossa.
Kot bi sumili, rezultati niso prijetni. Konzervativno predpostavimo, da so javne pokojnine trenutno 2,0 bilijona $ premalo financirane (4,5 bilijona $ sredstev za 6,5 $ bilijona obveznosti), čeprav smo videli ocene, ki menijo, da bi bilo bolj primerno predpostaviti 3,5 bilijona $ primanjkljaja ali več. Nato smo prilagodili donose na predpostavko sredstev z 7,5% do številke, ki jo je predlagal gospod Gross, na 4,0%. Ugotovili smo, da bi bil javni pokojninski primanjkljaj 5,5 bilijona $ ali več kot 2,5-krat večji od trenutnih ocen. Drugi so predlagali, da bi morale biti ocene donosa še nižje, kar bi pomenilo še bolj krutih 8,4 bilijona $ primanjkljaja.
Medtem, ko bi bil to precejšen udarec za gospodarstvo, se zdi, da nikogar ne skrbi, zato ne pričakujemo, da bo to vprašanje obravnavano v bližnji prihodnosti. Zakonodajalci zagotovo nimajo spodbude za reševanje tega vprašanja v tem trenutku… 15 milijonov zaposlenih v sindikatih po državi ne bi bilo tako veselih nuditi podporo svojim političnim kandidatom, če bi vedeli, da so njihovi načrti za upokojitev plačilno nesposobni… Veliko bolje, da se sistem čez 20 let zlomi, sledi veliko povečanje davkov in kasnejše reševanje davkoplačevalcev potem, ko jim bo uspelo prepričati volivce, da je problem v tem, ker največji zaslužkarji niso in ne plačujejo poštenega deleža. Konec koncev je to samo 23.000 $ na moškega, žensko in otroka.
Vir: zerohedge.com