Negativne obrestne mere… Kaj sploh pomenijo?

Insajder.si > Prevodi iz tujih medijev > Negativne obrestne mere… Kaj sploh pomenijo?

Govor o negativnih obrestnih merah se je razširil tudi v ZDA, saj jih predsednica  FED-a, Janet Yellen, ni umaknila kot možnost na nedavnem zaslišanju pred ameriškim kongresom. S temi informacijami, se zdi malo verjetno, da bodo obrestne mere v kratkem dvignili višje.

Kaj točno so negativne obrestne mere? Negativne obrestne mere pomenijo, da posojilodajalec plača posojilojemalcu za privilegij posojanja denarja. Ja, prebrali ste pravilno. Posodite denar brez, da bi zaslužili obresti. V bistvu, boste, ko obveznica zapade, dobili nazaj manj denarja, kot ste ga posodili, zato beseda “negativne”. Zgodovina nikoli ne izgleda zgodovinsko, ko živiš v njej, vendar verjemite mi, da živimo v njej. To je prvič v vsaj 5.000 letih, ko vidimo obrestne mere pod ničlo.

slika1

V ZDA je povprečna obrestna mera pod 2% in javni dolg v razmerju do BDP znaša 300%. To pomeni, da mora gospodarstvo, samo za pokrivanje stroškov obresti, doseči gospodarsko rast v višini 6%. Država ima 19+ bilijonov $ celotnega dolga in stroški obresti so bili lani 240 milijard $, kar je 1,32% obrestna stopnja. Dvig na samo 3%, bi pomenil, da bi celotne obresti znašale 600 milijard $ letno. Zaključek je, da bi višje obrestne mere, zaradi veliko višjih stroškov servisiranja dolga, dodale resen upor na gospodarstvo, česar si FED ne želi videti . Dodatna bolečina naraščajoče stopnje je, da bi imetniki obveznic utrpeli velike izgube na papirju, razen, če bi obdržali svoje obveznice do zapadlosti:

slika2

To pomeni, da bi 1% premik višje pri 10 letnem donosu obrestnih mer povzročil, da bi 10-letna obveznica v ceni padla za 8,7%; 30-letna obveznica bi padla za 19,2%. To je kar velik udarec za portfelj vlagateljev, ki smatrajo državne obveznice kot najvarnejšo obliko naložb.

V skladu s tem je zanimivo omeniti, kako močno so se stvari spremenile iz vidika gradnje portfeljev. Grafika od Wall Street Journala spodaj, kaže, kako so vlagatelji, ki iščejo 7,5% letno donosnost – podobno tisti, ki so jo lahko dosegli v letu 1995 s tem, da so bili 100% investirani v državne obveznice – sedaj prisiljeni investirati v veliko bolj tvegano skupino sredstev z veliko višjo stopnjo volatilnosti in tveganja.

 

slika3
Vir: proactiveinvestors.co.uk