Kakšen predsednik bo Donald Trump? Bo Ameriko povrnil v prejšnji položaj veličine, ali se bo na koncu pridružil seznamu neuspešnosti svojih predhodnikov? To bo pokazal čas.

Jasno pa je, da če se Donald Trump želi izogniti začetku svojega mandata z gospodarsko krizo, podobno kot gospod Obama, bo moral umiriti rast obrestnih mer precej hitro. In da bi to naredil, bo moral prepričati domnevno politično-agnostično predsednico Fed-a, Janet Yellen, ne samo v umik povišanja obrestne mere, ampak tudi v začetek novega kroga nakupov dolgoročnih državnih obveznic, poznano tudi kot kvantitativno sproščanje (QE).

Večji premik navzgor obrestnih mer od izvolitve Trumpa je bil izrazit, vendar so stroški izposojanja že bili v porastu pred 8. novembrom. Obrestne mere na 10-letna državne obveznice so pričele vzpon, potem ko so julija dosegle dno pri 1,36%. To pa zato, ker so centralni bankirji prišli do novega zaključka. In sicer,  da je rast obrestnih mer najboljša za bančni sistem in gospodarsko rast, boljša kot stalno potiskanje dolgoročnih obrestnih mer nižje. Desetletni donos se je na dan pred glasovanjem povzpel na 1,83%, ter na več kot 2,30% nekaj dni po tem, ko je Amerika obelodanila svojo izbiro za predsednika.

Toda zakaj je izvolitev predsednika Trumpa tako slaba za cene obveznic (*cene obveznic padajo, ko obrestne mere rastejo in obratno)? Odgovor je dvojen. Prvič, politike Trumpa za nižje davke pravnih in fizičnih oseb, poleg milejših predpisov, povzročajo prodajo sredstev s fiksnim donosom, in preusmeritev vlagateljev v delnice. Rast delnic preprosto ponuja možnosti za boljše donose od sedanjih zgodovinsko nizkih donosov obveznic. Drugič, in kar je najpomembnejše, Trumpovo predsedstvo je visoko inflacijsko, saj bo njegov masiven načrt za obnovo infrastrukture v višini 1 bilijona $ (1000 milijard $), skupaj z njegovim predlogom za obnovo vojske, vsaj kratkoročno, bistveno povečal letni proračunski primanjkljaj. Dejstvo je, da je primanjkljaj že zdaj ogromen; davčna proračunska luknja v 2016 je skočila na 587 milijard $, iz 438 milijard $ v predhodnem letu, kar je precejšnje, 34-odstotno povečanje.

Močno naraščajoči primanjkljaj, ki bo pripomogel k že ogromnemu državnemu dolgu, bo kot kaže prisilil centralno banko v ultra-lahko denarno politiko. Ampak ni samo 20 bilijovov $ javnega dolga tisto, kar bo prisililo Fed v tiskanje denarja. Skupni nefinančni dolg je poskočil iz 33,1 bilijona $ ob koncu leta 2007 na rekordnih 45,6 bilijona $ v Q1 2016. To pomeni, da se je dolg kot odstotek BDP, povzpel iz točke pred veliko recesijo (226 %), vse tja do 250 %!

Centralna banka, ki močno poveča ponudbo denarja, tisto, ki daleč presega zakonit bazen prihrankov, predstavlja zgolj orodje, ki ga uporabljajo vlade, da obrestne mere ne poletijo v nebo. To je recept za nezadržno inflacijo, ki prihaja.

V povezavi s tem bi protekcionistične trgovinske politike Trumpa bodisi uvedle 35% tarife na določen uvoz ali zahtevo za proizvodnjo dobrin znotraj Združenih držav Amerike pri precej višjih cenah. Na primer, povečanje stroškov dela za blago izdelano v ZDA bi bilo višje za 190% v primerjavi z Kitajskim. Torej, inflacija je na poti.

Neverjetnih, skoraj 50 bazičnih točk porasta donosa državne obveznice, neposredno po volitvah, je dokaz načrtovane fiskalne razsipnosti Trumpove administracije in njegovega inflacijskega vpliva na narod.

Pred nami je konec 35-letnega bikovskega trga državnih obveznic

Trgovinske politike Trumpa, skupaj z njegovo odkrito ljubeznijo do dolga, povzročajo znaten pritisk na stroške zadolževanja. Donald bo zdaj poskušal prepričati Janet Yellen, da obrne svoje začeto zaostrovanje politike in povrne obrestne mere nazaj proti ničli – in na koncu celo v začetek novega paketa QE 4.

Če se bodo obresti še naprej tako dvigale, ne bodo zgolj cene obveznic tiste, ki se bodo zlomile. To bo doletelo vsako sredstvo, ki je v coni tako imenovane “ničelne stopnje tveganja donosa” na osnovi državnega dolga. Boleča lekcija bo nato, da virtualno ničelna obrestna politika iz zadnjih 90 mesecev pravzaprav ni bila tako brez tveganja. Vse cene sredstev, ki so jih negativne obrestne mere tako močno izkrivljale, vključno z dolgom podjetij, državnimi obveznicami, nepremičninskimi skladi, obveznostmi iz posojil, delnicami, surovinami, luksuznimi avtomobili, umetninami, fiksnimi donosi na sredstva in njihovimi pooblaščenci, in vsem, kar je vmes, bodo padle hkrati skupaj s svetovnim gospodarstvom.

Za zapisnik, normalizacija donosov obveznic je na dolgi rok zelo zdrava za gospodarstvo, saj je treba uskladiti številna trenutna gospodarska neravnovesja. Vendar pa si predsednik Trump ne bo želel nikakršne depresije, ki bi bila del propadajočih nepremičninskih, delniških in obvezniških cen.

Ampak problem je, da bo gospo Yellen spraševal točno po stvareh, za katere jo je obtoževal med kampanjo. Namreč, da je politična lutka predsednika. Če je Fed resnično nepolitično usmerjen, bo ona to vljudno zavrnila. Česar Yellen in Trump ne razumeta je, da je ameriški narod dolžniško paraliziran in zasvojen z napihovanjem premoženja, kar zahteva obrestne mere blizu nič odstotkov ali pa bo pripeljalo do implozije celotnega gospodarstva. Uničujoč obvezniški mehurček bo Trumpa zelo kmalu postavil na realna tla. In če se gospa Yellen ne bo strinjala s hitrostjo tiskarskih strojev, bo prav kmalu lahko zaslišala besede: “You are fired”, še predno bo njen mandat februarja 2018 potekel.

S spoštovanjem,

Michael Pento
Predsednik
Pento Portfolio Strategies

Vir: marketoracle.co.uk