Vprašanje bralca:

“Pozdravljeni, kako je možno, da cena zlata in srebra, ki sta na svetu uveljavljena kot plačilni sredstvi že več kot 3000 let, strmo pada, cena denarja pa se dviga in to ob dejstvu, da ga vsak dan natisnejo na milijone in milijone. kako je tudi možno, da cena bakra raste (vztrajno), cena zlata in srebra pa padata?”

Naš odgovor bralcu:

Po zadnjem zlomu finančnih trgov v letu 2008, opažamo močno porast manipulacije s strani centralnih bank praktično na vseh trgih. Trg zlata, je po trgu državnih obveznic trenutno najbolj manipuliran trg na svetovnih borzah in igra ključno vlogo pri vzdrževanju umetnega napihovanja balonov in ohranjanju zaupanja v svetovni finančni sistem.

Pomembno je razumeti, da bodo centralne banke storile vse, kar je v njihovi moči, da razvrednotijo svetovne dolgove skozi inflacijo, kar pa jim kljub rekordnemu tiskanju denarja in negativnim obrestnim meram zaenkrat še ne uspeva, zato tudi tako agresivna manipulacija zoper trg zlata. Razlog, zakaj zlato kljub vsem fundamentalnim razlogom za rast, še vedno ni pospešilo v močan naraščajoči trend skupaj z generalnimi trgi, se po našem mnenju skriva predvsem v aktivni manipulaciji/upravljanju trga zlata, kjer se na ključnih tehničnih nivojih, vedno znova pojavlja “prodajalec”, ki z milijardnimi prodajnimi naročili zasuje trg  pred pomembnimi tehničnimi preboji navzgor in s tem upočasnjuje bikovski razvoj na trgu zlata.

Kar lahko sklepamo iz tega je, da centralne banke ne želijo izgubiti nadzora nad ceno zlata, dokler ne dosežejo željene inflacije in inflacijskih pričakovanj. Ko inflacija končno prispe, pa je zgodovina pokazatelj, da jo je skoraj nemogoče ukrotiti!

Tovrstna manipulacija je na dolgi rok brezpredmetna in še dodatno utrjuje razloge za pozicioniranje v trgu plemenitih kovin, saj centralne banke na koncu nimajo druge rešitve kakor razvrednotenje globalnega dolga skozi inflacijo. V kolikor bi centralne banke dopustile, da deflacija prevlada nad inflacijo, kot se je to zgodilo v 30ih letih prejšnjega stoletja, bi to pomenilo konec centralnega bančništva kot ga poznamo, kjer bi centralni bankirji popolnoma izgubili verodostojnost pri upravljanju največjh gospodarstev. Naj poudarimo, da je preprečitev deflacije najpomembnejši mandat centralnih bank!

Deflacija bi svet pahnila v spiralo padajočih nominalnih vrednosti praktično vseh naložbenih sredstev, kar bi še dodatno dvignilo realno vrednost svetovnih nacionalnih dolgov, ki so že na trenutnih nivojih nepoplačljivi. V tem scenariju ni zmagovalcev, zmagovalec v deflaciji je ta, ki izgubi najmanj. Ameriški dolar in zlato sta skozi zgodovino dokazala, da skozi deflacijo močno pridobita na vrednosti napram ostalim naložbenim sredstvom (delnice, obveznice, nepremičnine).

Obratno, v inflacijskem obdobju, sta zlato in delniški trg absolutna zmagovalca, ameriški dolar pa največji poraženec. Po letu 1971, ko je ameriški predsednik Richard Nixon ukinil zlati standard, je zlato do danes višje za kar 3121%, ameriški borzni indeks Dow Jones pa za 2460%. Na tem mestu moramo poudariti, da je zlato od najvišje vrednosti trenutno oddaljeno za slabih 40%, cena borznega indeksa Dow Jones pa se trenutno nahaja na najvišji zgodovinski vrednosti!

Zlato je od januarja 1970 do najvišje vrednosti dosežene v letu 2011 zraslo za okrog 5000%, kar ga uvršča na prvo mesto in daleč pred vsa naložbena sredstva po donosnosti na dolgi rok in je trenutno močno podcenjeno v razmerju z ostalimi naložbenimi sredstvi (delnice, obveznice, nepremičnine).

Gibanje cene zlata v USD od ukinitve zlatega standarda

Gibanje cene zlata od januarja 1970 do danes

Gibanje cene srebra od januarja 1970 do danes

Gibanje cene bakra od januarja 1971 do danes

Gibanje cene Dow Jones Industrial Average od januarja 1970 do danes

Če vse stvari postavimo v širšo perspektivo, vidimo, da sta zlato in delnice najboljša hranitelja vrednosti na dolgi rok.

Cena bakra je od leta 1971 višje za samo 432%, v primerjavi s ceno zlata, ki je od januarja 1970 višje za več kot 3000%, kar je jasen pokazatelj, da zlato ohranja visoko monetarno premijo nad industrijskimi surovinami skozi čas.

Če torej povzamemo zgoraj napisano in odgovorimo na vaše vprašanje, cena zlata in srebra sta v močnem naraščajočem trendu že več kot 40 let in sta uprizorila bistveno višjo rast kot cena bakra. Ne smemo dovoliti, da kratkoročna nihanja zameglijo razumevanje širše slike, ki skoraj zagotavlja bistveno višje cene, ne samo zlata in srebra, temveč vseh naložbenih sredstev skozi daljša časovna obdobja.