Venezuelska hiperinflacija je neposredna posledica tega, kaj se zgodi, ko prebivalstvo izgubi vso zaupanje v vlado. Sedanja hiperinflacija spominja na hiperinflacijo Nemčije po prvi svetovni vojni, ki je prav tako bila posledica komunistične revolucije in strmoglavljenja vlade, nakar je prišlo do rojstva Weimarske republike. Venezuelska valuta je postala praktično brez vrednosti, kot se je zgodilo tudi na Japonskem, ko so ljudje preprosto zavrnili vse kovance, ki jih je izdala japonska vlada. V tem primeru je vsak novi cesar razvrednotil trenutno ponudbo denarja na 10% nove ponudbe. To je privedlo do japonskega sprejemanja kitajskih kovancev, ne pa japonskih.
V samo dveh mesecih je bolivar izgubil 50% vrednosti, potem ko je prvič po letu 2000 padel pod psihološko raven. Medtem ko so se Japonci nekoč zanesli na kitajske kovance, so se v Venezueli zatekli k ameriškemu dolarju. Enako se začenja dogajati v Indiji, kjer je vlada demonetizirala velike bankovce.
Odvisnost venezuele od nafte
Nafta predstavlja skoraj 95% izvoza Venezuele in sestavlja 25% celotnega gospodarstva države. Mnogi ekonomisti krivijo socialistično vlado Venezuele za zgrešeno politiko proračunov ter zanašanje na industrijo, ki je v povezavi z nafto. Kot tipičen politik, predsednik Maduro ne bo prevzel odgovornosti za stanje v svoji državi, temveč se je krivdo odločil prevaliti na “ekonomsko vojno”, ki jo režirajo čezmorska podjetja, predvsem iz ZDA.
Težave Venezuele so se začele leta 2014, ko je cena nafte strmoglavila. Namesto, da bi se država otresla odvisnosti od nafte, je venezuelska vlada izgubila zaupanje ljudi. S tem je bila prisiljena izdati več denarja za plačilo svojih računov iz naslova pomanjkanja prihodkov.
Ker so cene dobrin še naprej naraščale, so trgovci v Venezueli na črnem trgu začeli sprejemati alternativne valute, in sicer predvsem ameriške dolarje, ki so nato postali izjemno razširjeni.
Ključ do hiperinflacije NI izdajanje denarja, ampak padec zaupanja javnosti. Padec zaupanja nato prisili vlado v še več tiskanja za izpolnitev njenih obveznosti. Pri povečanju ponudbe denarja ljudje slepo gledajo samo količino denarja. Dejstvo je, da so ljudje predvideli propad in primerno ukrepali, kar pa je povzročilo, da je vlada povečala ponudbo denarja.