James Turk: “Vsakdo se mora osredotočiti na to, kar se dogaja z obrestnimi merami. Donos na 10-letne državne obveznice se spogleduje z 2,50%. Nazadnje smo bili priča tako visokemu donosu pred več kot dvemi leti. Ampak naraščajoči donosi se ne dogajajo samo v ZDA. Donosi rastejo tudi v Evropi in Aziji. Pritisk na obrestne mere je globalen in bolj točno, centralne banke izgubljajo nadzor…
Že nekaj let je finančna represija s strani centralnih bank držala obrestne mere umetno nizke. V večini držav so obrestne mere nižje od prave stopnje inflacije, tako da so bili varčevalci hudo oškodovani. Valuta, ki so jo hranili je izgubila več kupne moči, kot prihodki od obresti, ki so jih zaslužili. Centralne banke so močne, vendar neizogibno je, da so z izkrivljanjem trgov in cen sredstev s svojimi dejanji povzročile prevelike posledice.
Izgleda, da bo zmaga gospoda Trumpa postala sprožilec, ki bo na silo končal politiko ničelne stopnje obresti centralnih bank. Torej, tukaj je vprašanje, ki se ga moramo vprašati: Bodo nižji davki in manj birokracije, ki jih je obljubil g. Trump res oživili ameriško gospodarstvo dovolj za izravnavo učinka višjih obrestnih mer?
Dvig obrestnih mer in 100 bilijonov $ velik problem
Obstaja približno 100 bilijonov $ ( sto tisoč milijard $) dolga, ki ga nosijo vlada ZDA in posojilojemalci v zasebnem sektorju. Velik del tega dolga so si izposodili pri fiksnih obrestnih merah, tako da ti posojilojemalci, zaradi sprememb ne bodo prizadeti. Toda posojilojemalci z variabilnimi obrestnimi stopnjami bodo seveda na koncu občutili breme višjih obrestnih mer.
Z dvigom obrestne mere, se tržna vrednost papirja s fiksno mero zmanjšuje. Zaskrbljujoče je, da je veliko tega papirja v lasti bank, od katerih so mnoge že sedaj pod prevelikim vzvodom in polne nedonosnih posojil. To zlasti velja za evropske banke. Vendar se zdi, da borza predvideva, da je prihodnost svetla, tako kot – to bi rad poudaril – po evforiji po predsedniških volitvah decembra 1972. Toda v času 1973 – 1974, ko je Dow Jones izgubil skoraj 50% svoje vrednosti, je dolar močno padel in zlato je naraslo do takratnih rekordnih vrednosti.
Se bo zgodovina ponovila? Kot je opozoril Mark Twain, tokrat se lahko zgodovina le rima, ne ponovi. Konec koncev, so bile leta 1972 ZDA največji upnik na svetu, zdaj pa so največji dolžnik na svetu. Zadnjič je dolar na koncu rešil predsednik Fed-a, Paul Volcker, z izrednim dvigom obrestnih mer. Zaradi visokega dolga, so tokrat naraščajoče obrestne mere problem, ne rešitev.
Zaključek je, da naraščajoče obrestne mere pomenijo višjo inflacijo. Vendar niso edini znak, da se bo inflacija poviševala. Poglejte cene osnovnih kovin. Tudi nafta se je vrnila nad 54$, nova visoka vrednost za to leto. Zlato je letos zraslo za 10%, bolj občutljivo in manj manipulirano srebro je naraslo za 23%. Potem je tukaj še dogajanje na borzi, ki vedno postane parabolična, ko se bliža (hiper)inflacija. Nobenega dvoma ni, da je inflacija nazaj. In to se bo leta 2017 še poslabšalo.
Vir: kingworldnews.com