Skupni svetovni dolg trenutno znaša okrog 150 bilijonov (150.000 milijard) ameriških dolarjev. Če k temu prištejemo še obveznosti kot so izplačila pokojnin in podobnih obveznostih brez kritja, katere bodo morale države poravnati nekje v prihodnosti in so popolnoma odvisne od prihodkov držav v naslednjih nekaj letih, potem govorimo o 500 bilijonih (500.000 milijardah) dolarjev skupnega svetovnega dolga.
Če k temu prištejemo še trg izvedenih finančnih instrumentov (finančne derivate), katerega vrednost se giblje okrog bilijarde (1000 bilijonov) in za katerega ne obstaja nobena vrsta kritja, potem govorimo o skupnih obveznostih v višini 1,5 bilijarde (1500 bilijonih) ameriških dolarjev.
To predstavlja 30-kratni vzvod svetovnega BDP, ki znaša 50 bilijonov ameriških dolarjev.
Samo 3% padec svetovnega BDP in/ali trga izvedenih finančnih instrumentov bi torej izbrisal vso kapitalsko ustreznost držav, bank in korporacij in povzročil spiralo stečajev po svetu. Celotna civilizacija bi bankrotirala. Pri Insajderju menimo, da je večina držav že zdaj insolventnih, vendar s sodelovanjem s centralnimi bankami in tiskanjem denarja vzdržujejo nominalno rast BDP in s tem prikrivajo negativni realni BDP. S pomočjo centralnih bank zahodne vlade tako vzdržujejo umetno napihovanje balonov, predvsem na hipotekarnih in obvezniških trgih.
Na tem mestu želimo opozoriti, da različne raziskave navajajo različne vrednosti in interpretacije svetovnega dolga in trga izvedenih finančnih instrumentov. Pri Insajderju navajamo le številke za katere menimo, da so najbližje realnemu stanju na finančnih trgih in se lahko razlikujejo za več sto bilijonov ameriških dolarjev.
Za vse, ki mogoče še verjamejo, da je zlato v balonu, navajamo podatek, da zlato v tem trenutku predstavlja manj kot 0,30% sredstev v portfeljih pokojninskih skladov (na globalnem nivoju), kar je prikazano na spodnjem grafu:
Skladi zlata so aprila 2012 posedovali 90 milijonov unč fizičnega zlata, kar trenutno predstavlja slabih 150 milijard dolarjev pri ceni 1600 dolarjev za unčo.
Tržna vrednost vseh svetovnih rudarskih podjetij (zlata in srebra), ki imajo neposredno v lasti še na tisoče milijard vrednih zalog pod zemljo, se giblje okrog 360 milijard dolarjev. Podatek, ki še toliko bolj priča o neverjetni podcenjenosti tega trga je primerjava s podjetjem Apple, katerega tržna vrednost se trenutno giblje okrog 560 milijard dolarjev.
Torej, podjetje Apple je trenutno vrednoteno višje kot vsi rudarji plemenitih kovin (zlata in srebra), skladi zlata in najverjetneje tudi skladi srebra skupaj.
Pri Insajderju smo zelo optimistični glede cen zlata v naslednjih nekaj mesecih, vendar pa največjo priložnost vidimo v srebru in delnicah rudarskih podjetij srebra. Delnice izbranih podjetij imajo trenutno potencial rasti med 50 in 100 % v roku naslednjih nekaj mesecev, kar bi sovpadalo z naslednjim večjim vzponom v ceni srebra.
Razlog za tako optimistično napoved trenutno vidimo v največji koncentraciji kratkih (»short«) pozicij vse od leta 2006, ki je prikazana na spodnjem grafu in prikazuje rekordno negativen sentiment in nakopičenost trgovalcev na eni strani. Hedge skladi in upravljavci velikih skladov so preko nakopičenih kratkih pozicij položili stave, da bo srebro prebilo magično vrednost 26 dolarjev, kar bi najverjetneje poneslo cene srebra proti 20 dolarjev za unčo v zelo kratkem času (kjer pa ne bi ostala dolgo). To se seveda ni zgodilo saj so prodajalci naleteli na močan odpor pri vrednosti 26 dolarjev in ta pomembna obrambna linija je vzdržala napade "prodaj na kratko" in kar je ostalo je največja koncentracija kratkih pozicij skladov vse od leta 2006.
Kratke pozicije na srebro:
Situacija je približno enaka tudi pri zlatu:
Vzpon cene srebra nazaj nad 29 dolarjev bo omenjene sklade prisilil v množično pokrivanje kratkih pozicij (pogodbe, ki so jih prodali na kratko bodo morali kupiti nazaj po vedno višjih cenah), kar bo ceno srebra v zelo kratkem času poneslo močno navzgor. Centralne banke bodo naredile vse kar je v njihovi moči, da preprečijo preboj srebra in tudi zlata, v kar se bomo lahko morda prepričali že danes zvečer. Ben Bernanke bo danes ob 20:15 uri spet dobil priložnost, da »spregovori« plemenite kovine navzdol, kar bo najverjetneje tudi storil.
Odločitev o lansiranju novega paketa tiskanja QE3 bo tako po vsej verjetnosti prestavljena na naslednji sestanek zveznega odbora FOMC, ki se bo odvijal med 12. in 13. septembrom. Torej slaba dva meseca pred novembrskimi ameriškimi predsedniškimi volitvami, kar bi vsekakor pripomoglo k ustvarjanju navideznega učinka »gospodarskega okrevanja« in pomagalo obstoječi administraciji.
Pri Insajderju menimo, da v kolikor Ben Bernanke do konca leta ne napove novega paketa tiskanja QE3, bomo vseeno priča masovnemu preboju plemenitih kovin navzgor. Predvsem zaradi spiralnega učinka pri pokrivanju kratkih pozicij, ki so zadnje leto vzdrževale umetno nizke nivoje cen plemenitih kovin in so trenutno pod močnim pritiskom izrivanja s strani trgov.
Za lažjo predstavo si poglejmo še prikaz stimulativnih ukrepov ameriške centralne banke vse od začetka krize iz leta 2008 do danes. FED s temi ukrepi vzdržuje ameriške trge in posledično celotni finančni sistem pred deflacijskim kolapsom.
Prikaz stimulativnih ukrepov ameriške centralne banke:
