Nova ameriška naftno-plinska renesansa

Insajder.si > Avtorski prispevki > Nova ameriška naftno-plinska renesansa

Zahvaljujoč novim in vedno boljšim tehnologijam je zemeljski plin  ZDA v razcvetu. Zaradi horizontalnega vrtanja in hidravličnega lomljenja (t.i. frackinga), so se ocene zalog zemeljskega plina v ZDA potrojile. Zdaj se ta ista tehnologija uporablja za iskanje nafte na istih mestih.

Proces vključuje vrtanje 10.000 metrov navzdol in počez. Nato večkrat prečrpajo vodo pod visokim tlakom, ki privede do zloma kamna  in sprosti izliv nafte. To je dvignilo upe po prvem znatnem povečanju proizvodnje nafte na kopnem v ZDA v zadnjih desetletjih. Metoda lahko doda 1 milijon sodčkov nafte na dan, za dobavo v ZDA, v petih do osmih letih, kar pa je po nekaterih predvidevanjih močno konzervativna napoved.

To znaša približno 10% količine, ki jo ZDA uvaža na dnevni osnovi. To bi dodalo približno 3 milijonom sodčkom na dan, ki jih pridobivajo iz območja BAKKEN, ki zajema večino Severne Dakote in dele Montane. Nazaj v letu 2005 je US Geological Survey ocenila, da površina vsebuje 151 milijonov sodčkov nafte. Toda leta 2008 je zvišala številko na 3 do 4,3 milijarde.

To je povzdignilo  BAKKEN na največjo ameriško naftno polje zunaj Aljaske. In to je bilo pred letom 2010, ko je Geološki zavod Severne Dakote sporočil, da ima Three Forks-Sanish cona skoraj 2 milijardi sodčkov. To pomeni, da je skupni seštevek več kot 6 milijard sodčkov nafte.

Ker se tehnologija še naprej izboljšuje, se bodo dvignile tudi ocene, tu in drugje. Harold Hamm, predsednik uprave Continental Resources pravi, da je le tretjina kopnih rezerv nafte v ZDA dosegljiva, zaradi tehnoloških omejitev. To pomeni, da je dovolj prostora za izboljšave in s tem investicijska priložnost.

Nafta iz skrilavca proti plinu iz skrilavca

Skupaj s tehnologijo in padajočimi cenami zemeljskega plina v ZDA sta to faktorja, ki vodita v hitro rast tovrstnega pridobivanja nafte. Plin iz skrilavca je potisnil cene zemeljskega plina v ZDA pod 4 $ na milijon BTU (britanska termalna enota), z rekordnih 13,69 $. To je potisnilo manjše, neodvisne naftne družbe, ki so se dolgo ukvarjale z zemeljskim plinom v usmeritev proti naftnim skrilavcem.

Za to imajo dober razlog, saj se je 28,3 kubičnih metrov (1 MCF ) zemeljskega plina v ZDA, prodajalo za desetino cene sodčka nafte. Toda zdaj se je ta razlika strašno povečala: danes se 1 MCF plina proda za 1/20 ali manj cene sodčka nafte.

Iskanje nafte iz skrilavca je dvignilo cene zemljišč. V letu 2009, je bila cena 300 $ na ar (4048 kvadratnih metrov), zdaj pa lahko cene dosežejo tudi 12.000 $. Za primer vzemimo Niobrara Shale, ki teče skozi Colorado, Kansas, Nebrasko in Wyoming. Najemi žarišč so bili še pred dvema letoma 10 $ za en ar; danes je cena, po podatkih energetskega svetovalca, Wood Mackenzieja, 5.900 $.

Agencija ocenjuje, da je nafta iz skrilavca dobičkonosna pri 50 $ za sodček. V odgovor se je število vrtalnih strojev v ZDA povečalo z najnižje vrednosti 180 maja 2009 na 720 v novembru 2010. Mnogi poznavalci industrije mislijo, da se bo število v prihodnjih dveh letih podvojilo.

Naložbe v novo naftno-plinsko renesanso v ZDA

Pri Insajderju smo v začetku maja objavili posebna poročila v katerih smo razkrili podjetja, za katere menimo, da bodo največji zmagovalci ameriške naftno-plinske revolucije.  Pred kratkim je ameriška vlada odobrila prvo licenco za izvoz utekočinjenega zemeljska plina, kar odpira nov trend v razvoju te najhitreje rastoče ameriške panoge.

 

Eksplozivna rast proizvodnje ameriških energentov ob eksponentni ekspanziji svetovnega finančnega sistema ni naključje. Ameriška vlada se zaveda, da dolar vse hitreje izgublja ugled in z njim status edine valute, s katero je državam dovoljeno plačati za uvoz surove nafte in ostalih surovin. Petrodolarski standard bo s hiperinflacijo ali bankrotom svetovnega dolga zagotovo prestrukturiran, mednarodna skupnost z največjimi gospodarskimi velesilami na čelu pa že zdaj zahteva kos pogače, ki je do zdaj bila izključni privilegij ZDA – prodaja nafte v dolarjih. Ameriška vlada je od 70ih let naprej uspešno varovala interese, ki so neposredno povezani z najmočnejšim orožjem, ki ga ima administracija na voljo – ameriški dolar.

 

Višja je cena nafte, večjo količino lastnih in tujih valut, razen ameriškega dolarja, so ostale države primorane prodati na valutnih trgih za nakup ameriškega dolarja, kar ustvarja umetno povpraševanje po dolarju. Naftni šoki med leti 1973-1974 in leta 1979 so po našem mnenju prišli ravno v času, ko je ameriški dolar nujno potreboval dodatno povpraševanje na valutnih trgih. Visoke cene nafte so tako države prisilile v podporo ameriškega dolarja, s tem ko so morale prodati vse več svojih valut v zameno za ameriške dolarje s katerimi so nato lahko kupile in uvozile vedno dražjo surovo nafto.

Menimo, da smo pred naslednjim velikim naftnim šokom, kateri bi ZDA pomagal ubiti dve muhi na en mah - razvrednotiti nacionalni dolg in dvigniti dodano vrednost ameriških naftno-plinskih polj. Piprave za napad na Iran in strmoglavljanje režimov so trenutno  polnem teku. Visoke cene nafte, ki bodo posledica omenjenih nemirov bodo kratkoročno pripomogle k dvigu popraševanja po ameriških dolarjih, kar bo zadnji elektrošok pred smrtjo ameriškega petrodolarja. Visoke cene nafte,  kaos na Bližnjem Vzhodu in razkritje največjih naftno-plinskih nahajališč v ZDA so indikatorji, ki razkrivajo resnične namere Zahodne geopolitike ob uvedbi novega mednarodnega finančnega standarda.

To je uvedba nove mednarodne košarice valut, v kateri bi ameriški dolar z največjimi količinami zlatih rezerv in z vse večjimi dokazanimi rezervami energentov ponovno prevzel ključno vlogo pri vodenju novega mednarodnega finančnega in političnega standarda, v katerega bodo tokrat aktivneje vključene še ostale najmočnejše svetovne ekonomije.

Ameriška naftno-plinska industrija bo največjo presenečenje ob uvedbi novega mednarodnega finančnega standarda. Največji dobičkarji bodo po našem mnenju podjetja, ki že danes posedujejo ključno infrastrukturo za distribucijo in izvoz utekočinjenega zemeljskega plina v ZDA.