Cene srebra in obrestne mere

Insajder.si > Prevodi iz tujih medijev > Cene srebra in obrestne mere

 »Zgodovina razkriva, da bodo v prihodnosti obrestne mere le še naraščale.«

 

interest_rates_200_years
Gibanje ameriških obrestnih mer v zadnjih 200 letih

 

Preučite zgornji grafikon naraščanja in padanja obrestnih mer v zadnjih 200 letih.

  1. Obresti padajo in naraščajo v dolgih ciklih, 20 do 40 let preteče od vrha do dna.
  2. Pomembni vrh so dosegle v letu 1920 in 1981
  3. Pomembno dno so dosegle leta 1946 in najverjetneje v letu 2016.
  4. Trenutne obrestne mere so najnižje v zadnjih 200 letih. Nekateri analitiki domnevajo, da so najnižje v zadnjih 5000 letih.

Preučite logaritemski grafikon letnih cen srebra od leta 1913. Naraščajoč trend cen srebra je jasen in se bo nadaljeval, v kolikor se bo povečeval dolg v finančnem sistemu denarja brez kritja.

 

100_years_silver
Povrečna letna rast cen srebra v zadnjih 100 letih

 

Obrestne mere in cene srebra

Poglejte na grafikon obrestnih mer za zadnjih 200 let in 100 letni graf srebra. Bodite pozorni na povezave med vrhovi obrestnih mer in vrhovi cen srebra in podobnimi najnižjimi točkami (na sliki so označeni z elipso).

Vrh:  obrestne mere 1920 – srebro 1919

Vrh:  obrestne mere 1981 – srebro 1980

Dno:  obrestne mere 1946 – srebro 1932 in 1941

Dno:  obrestne mere 2016 – srebro 2015

Obrestne mere so naraščale približno 35 let (1946-1981) in padale 35 let (1981-2016). Cene srebra bi lahko rasle več desetletij, prav tako obrestne mere, v primeru nadaljnje devalvacije dolarja. Srebro se agresivno uporablja v industriji, povečujejo se investicijske zahteve in mogoče se bo svet prisiljen vrniti na monetarni sistem, ki bo bolj tesno vezan na srebro ali zlato.

 

Naraščajoče obrestne mere

Vemo, da so obrestne mere “cena denarja” in jih je tako vlada in centralna banka zniževala zadnjih 35 let. Tako trg obveznic narašča med tem ko obrestne mere padajo (dobri časi za Wall Street) in obratno. Višje obrestne mere pomenijo dražje odplačevanje zdaj že 200 tisoč milijardnega svetovnega dolga. Vemo, da dolgovi ne bodo nikoli poplačani v trenutni vrednosti dolarja, ampak ni vse tako enostavno.  Proračuni se bodo krčili, projekti se bodo zmanjševali, šibka podjetja bodo šla v stečaj, odkupi delnic (corporate buyback) se bodo zaustavili.. Nič, kar je vezano na obrestne mere, ne izgleda dobro.

 

Rešitev
  • Naj vse strmoglavi! Svetovne vlade nimajo namena odplačati dolgov (vsaj ne od leta 2008). Naj se začne depresija, uničimo ekonomijo, vlade, podjetja in milijone ljudi, vključno s politiki in bankirji centralnih bank, ki so ustvarili nevzdržen sistem in so spodbujali trošenje denarja, ki ga nikoli niso imeli namen vrniti.

 

ALI PA…

 

  • Monetizirajmo dolg, zaženimo printerje, Bernankejve helikoperje in kasneje okrivimo nekoga drugega za inflacijske posledice.

 

Kakšen politik, bankir, direktor Wall Streeta, bankir centralne banke ali direktor podjetja bi izbral možnosti strmoglavljenja?!? Torej, pričakujte inflacijsko rešitev! Za primerjavo:

V letu 1913 bi za dolar dobili skoraj 1/20 unče zlata, 8 galonov bencina in 14 štruc kruha.

Danes vemo, da ima devalviran dolar dosti manjšo kupno moč. Na grobo lahko ocenimo, da so bankirji centralnih bank razvrednotili dolar za nekje 98%. Pričakujemo lahko torej pospešeno devalvacijo vseh fiat valut.

V preteklih dolgih osmih letih uprave pod vodstvom Obame, se je celotni uradni dolg ZDA podvojil, iz 10 tisoč milijard $ na približno 20 tisoč milijard $. Pričakujte, da bo le-ta še bolj strmo naraščal.

 

Kaj pa to pomeni za cene srebra?
  1. Več dolga pomeni več dolarjev v obtoku in to tudi privede do občutno višjih cen večine artiklov (kruh, energija, zdravstvo, srebro…).
  2. Monetizacija obveznic, »tiskanje« dolarja, denar iz helikopterjev… Vse to bo sčasoma pokazatelj, da dolar ni stabilna shramba vrednosti in to ni več že od leta 1913. Ko bo to odkritje končno splošna znanost, bodo ljudje poskušali zaščititi svoje premoženje in kupno moč. Srebro in zlato bosta boljša rešitev kot padajoče obveznice, precenjene delnice in obljube politikov.
  3. Srebro in zlato sta zavarovanje v primeru padajočih borznih trgov, manipulacij centralnih bank in vlad, devalvaij valut, propadov ponzijevih shem na dolžniških in valutnih trgih…
  4. Dolar je izgubil skoraj 98% svoje vrednosti v zadnjih 100 letih. Srebro in zlato sta v povprečju ohranila svojo vrednost. Pričakujte rast njunih cen med tem ko fiat valute upadajo proti notranji vrednosti – 0.

 

Hiperinflacije

V preteklem stoletju je prišlo do številnih hiperinflacij. Na primer: Argentina je od leta 1950 devalvirala v primerjavi z ameriškim dolarjem za 10.000 milijard proti 1. Nadaljujoča devalvacija ameriškega dolarja, izguba statusa rezervne valute in prihajajoča masivna spodbuda porabe bi lahko vodila do hiperinflacije v Združenih državah Amerike. V takšnih razmerah bi srebro doseglo visoke nominalne cene. Redki, če sploh kdo, bodo veseli inflacije, vendar bi lastništvo srebra lahko ublažilo travmo.

Pričakujte rast obrestnih mer in cen srebra, kot tudi dolga, pospešene devalvacije valut in ekonomske zmede do VELIKEGA RESETA.