Peticija za omejitev uvoza urana v ZDA

Dve največji ameriški po proizvodnji urana Energy Fuels (UUUU) in Ur-Energy (URG) sta pred kratkim sprožili peticijo za omejitev uvoza urana v imenu nacionalne varnosti. Podjetji zahtevata, da ameriške jedrske elektrarne pridobivajo vsaj 25% jedrskega goriva iz domačih virov, pri čemer se sklicujejo na kvote v skladu z oddelkom 232 ameriškega trgovinskega zakona, ki obravnava nacionalno varnost.

Odgovor Bele Hiše se pričakuje v mesecu juliju, ki se bo skliceval isti zakon, v okviru katerega so bile uvedene tarife na jeklo in aluminij v letu 2018.

Ali lahko ZDA zadostijo povpraševanju?

ZDA trenutno prejemajo uran iz številnih virov, vključno z Rusijo, Kitajsko, Kazahstanom in Uzbekistanom, medtem ko podatki iz ministrstva za trgovino ocenjujejo, da sta Kanada in Avstralija leta 2017 zagotovili uran za več kot polovico potrošnje ZDA.

Kvota pri okrog 10% ustreza 4-5 milijoni funtov (Mlbs) urana in za izpolnitev predlaganih tarifnih zahtev bi ZDA morale vsako leto proizvajati približno 12 milijonov funtov urana. To je primerjava s trenutno 1 milijonom funtov, ki jih je leta 2017 proizvedel ameriški sektor.

Člani industrije so skeptični glede tega, ali bo uvedba kvot spodbujala proizvodnjo. Poročilo od Eight Capital pravi, da tarife ne bodo spodbudile proizvodnje, dokler preostali svet ne bo zapolnil vrzeli v oskrbi: "To bi... omogočilo, da bi tuji material bil bolj dostopen na svetovnem trgu, svetovne cene pa bi reagirale negativno." Poročilo špekulira, da bi ZDA kljub temu, da bi se cene urana dovolj dvignile, do leta 2021 pokrile le 10% zahtev jedrskih reaktorjev.

S takšnim izzivom, s katerim se sooča že tako težavna industrija, ni presenetljivo, da nekateri dvomijo v korist takšnega poteka. Vendar pa pobudniki menijo, da je to nujno.

Zakaj uvesti tarife?

"Verjamemo, da so omejitve uvoza na uran bistvenega pomena za nacionalno varnost ZDA in energetsko varnost," pravi Curtis Moore, podpredsednik oddelka za trženje in razvoj pri Energy Fuels (UUUU). "Verjamemo, da morajo ZDA ohraniti neko obliko uspešne industrije jedrskega goriva, vključno z rudarjenjem urana, da bi zagotovili, da imamo industrijo, ki se lahko odzove, ko potrebujemo več goriva in jedrskega materiala."

Volatilnost delnice podjetja Energy Fuels (UUUU)

Po mnenju Moorea ZDA prejmejo tretjino svojega jedrskega goriva iz "geopolitičnih nasprotnikov", kot je Rusija. Trdi, da bi takšna odvisnost lahko ogrozila energetski trg in vojsko - kjer se uran uporablja za orožje, podmornice in letalonosilke.

Zaradi prilagodljivosti oddelka 232 bi bilo mogoče kvote ciljno usmeriti na nekatere države, medtem ko bi se izognili zaveznikom, kot sta Kanada in Avstralija, vendar zaradi nestabilne narave svetovne industrije urana ni zagotovila, da lahko tudi zavezniški trgi zagotovijo dosledno oskrbo.

"Rusija trenutno nadzira približno 7% električnega omrežja v ZDA," pravi Moore. »V naslednjih letih se bodo razmere verjetno še poslabšale. Seveda se rudarjenje urana v ZDA zmanjšuje, vendar se zmanjšuje tudi pri  naših zaveznikih.«

Proizvajalci urana po vsem svetu se soočajo z zaprtjem, na primer naj bi v letu 2020 ali 2021 ustavili proizvodnjo v rudniku Ranger, ki je eden največjih rudnikov urana na svetu.

"Ni pretirano, če trdimo, da se celoten prosti trg za uran zdaj uničuje po vsem svetu," pravi Moore, "z vakuumom, ki ga zapolnijo državni subjekti v državah, kot so Rusija, Kitajska in njihovi zavezniki."

Dodaja; "Ali želimo biti v položaju, ko Rusija, Kitajska in njihovi zavezniki izvajajo skoraj popoln nadzor nad svetovno jedrsko industrijo? To bi bilo zelo nevarno in bi verjetno vodilo k ogromnemu povečanju širjenja jedrskega orožja po vsem svetu."

Podobno je za Forbes zapisal višji kolega inštituta Hudson, Thomas J. Duesterberg, kjer je dejal, da bi bila dovolitev ruskega in kitajskega prevladujočega položaja na trgu urana "napaka", kar bi zahtevalo resen pogled na ohranitev naših dobaviteljev urana s sprejetjem peticije 232.

Vendar kljub zaupanju zagovornikov kvot niso vsi prepričani.

"Večina ljudi v industriji pravi, da uvedba uvoznih kvot ne bo koristila jedrski industriji, čeprav bi to verjetno koristilo nekaj izbranim rudarjem," pravi analitik Bloomberga Chris Gadomski. "Zdrav razum kaže, da uvajanje kvot za uran ne bo napredovalo zgolj na ekonomski osnovi, vendar je v sedanjem političnem okolju težko napovedati, kako lahko politične ovire spremenijo stran."

Drugi, kot je strokovnjak za širjenje jedrskega orožja v Union of Concerned Scientists Edwin Lyman, zahtevo v celoti zavrne.

"Menimo, da trditev, da je nacionalna varnost ZDA ogrožena zaradi odvisnosti od uvoza urana, ni utemeljena," pravi Lyman. „ZDA uvažajo večino svojega urana iz trdnih zaveznikov, kot je Avstralija, in menim, da je oskrba z majhnim tveganjem, da bo prekinjena. Trditev zagovarjajo majhni proizvajalci z visokimi stroški proizvodnje, ki upajo, da bodo protekcionistične trgovinske politike Trumpove administracije spodbudile njihova neekonomična podjetja."

Gospodarska izbira?

Moore napoveduje, da kvote ne bodo imele skoraj nobenega učinka na ameriško gospodarstvo in bodo državo stale med 200 in 300 milijonov dolarjev. Vendar so drugi člani industrije še znatno povečali to znesek.

Študija Inštituta za jedrsko energijo (Nuclear Energy Institute) iz leta 2018 je dejala, da so raziskave za predlagano vrednost "globoko pomanjkljive", saj očitno temeljijo na podatkovnem vzorcu ravni proizvodnje v ZDA, ki je "precej pod ravnjo, ki je potrebna za podporo predlagane kvote". Študija ugotavlja, da bi takšne omejitve dejansko le še poslabšale gospodarski pritisk na jedrsko industrijo ZDA, saj bi drag domači uran zamenjal cenejše uvoženo gorivo. Študija določa dodatne stroške za industrijo med 500 in 800 milijoni dolarjev na leto, ki bi lahko v prvih letih politike dosegli višjo stopnjo, če bi se izvajali brez postopnega uvajanja ali drugih zaščitnih ukrepov proti zvišanjem cen.

"Strinjamo se s stisko dobaviteljev urana," je v izjavi dejala predsednica NEI Maria Korsnick. „Vendar pa NEI ne podpira izvajanja kvot, kot je opisano v peticiji. Morebitna pravna sredstva bi lahko ogrozila še več proizvodnih enot k predčasnemu zaprtju, kar bi dodatno pretreslo trg urana.«

Podobno poročilo avstralske družbe za razvoj virov Vimy pravi, da bi morala biti univerzalna uvozna tarifa za uran "tako visoka, da bi spodbudila novo proizvodnjo v ZDA, da bi neizogibno škodovala konkurenčnemu položaju ameriških jedrskih elektrarn."

Vir: www.mining-technology.com