To je zgodovinska anomalija pri vrednotenju, ki je v preteklosti ponudila izjemne priložnosti za vlagatelje. Z več kot 12.500 milijardami državnih obveznic z negativno obrestno stopnjo, vlagatelji očitno niso pripravljeni na inflacijska presenečenja.

V preteklosti, kadar so surovine bile tako močno podcenjene v primerjavi z delniškimi trgi, je to nakazovalo na veliko spremembo trenda.

Spodnji grafikon zajema gibanje cen 24ih surovin s katerimi se trguje na ameriških terminskih borzah v razmerju z ameriškim borznim indeksom S&P 500, na katerem smo označili pomembne zgodovinske dogodke, ki so vodili v spremembe dolgoročnega trenda.

Kot lahko vidimo iz zgornjega grafikona, so vlagatelji v surovinah v zadnjem desetletju izgubljali v povprečju okrog 23% na leto v primerjavi z vlagatelji, ki so bili investirani v delnice.

Gre za enega izmed najdlje trajajočih in najglobljih padajočih trendov v zgodovini na trgu surovin, kjer so vrednotenja na še nižjih nivojih kot pred letom 1970.

Zadnji dve obdobji, ko smo dosegli tako nizka vrednotenja, sta bili leta 1971, ko je ameriški predsednik Nixon ukinil zlati standard in 1999, ko se je razpočil internetni mehurček ali t.i. "dot-com bubble".

Po obeh dogodkih je sledil močan obrat trenda, ki je vlagateljem v surovinah v naslednjih nekaj letih postregel z letnimi donosi 62% in 19% v razmerju z delnicami.

Drugače povedano, surovine in realna sredstva na splošno so približno 75% pod njihovim povprečnim cenovnim razmerjem v zadnjega pol stoletja. Dejansko je trenutno razmerje še nižje v primerjavi iz zgodnjih sedemdesetih in zgodnjih 2000-ih, ki so privedli do tako velikih dobičkov.