Bo konec sveta, kot ga poznamo?

Dogodki zadnjih nekaj dni ustavljajo svet. Širjenje koronavirusa, ki nezadržno napreduje, slabe novice, ekstremni ukrepi držav in centralnih bank ter nešteto borcev v prvi liniji, ki se borijo z zahrbtno boleznijo. Bolj ali manj smo vsi doživeli šok in nanj smo zelo različno reagirali.

V takšnem stanju pride namreč na površje strah in velika večina ljudi vklopi tako imenovan ˝survival mode˝. Za svet je očitno prišla streznitev. Kako dolgo bo trajala, kakšne bodo posledice in ali bo še kdaj tako, kot je bilo do včeraj, pa so ključna vprašanja. In ne, da posameznika ohromijo. Bolje je, da ga zbudijo.

Seveda ima ob tem zdravje prvo besedo. Le zdrav človek je lahko tisti, ki bo stvari postavil nazaj, ko preživimo tole, kar nam je očitno namenjeno. Pozitiven pogled, kontrola misli ter psihična stabilnost so v teh dneh na prvem mestu, da ostanemo ljudje in se ustrezno prilagodimo. Prilagodimo na spremembe, ki jih trenutna situacija prinaša s sabo.

“Česar človek ne razume, tega se boji.” Jean Edmond Cyrus Rostand

Ali bo konec sveta, kot ga poznamo? Najverjetneje ne. Ali bodo kakšne dolgoročne spremembe in posledice zaradi situacije, ki jo imamo zdaj? To pa vsekakor.  Zakaj? Ker so že danes ukrepi takšni, da bodo zagotovo pripeljali do velikih sprememb v prihodnosti.  Na vseh področjih in seveda, še posebej na finančnem.

Svet bo zaradi šoka zapadel v recesijo – zelo verjeten scenarij!

Svet bo zagotovo – zaradi ohromitve gospodarstva – zapadel v recesijo. Centralne banke in države se proti temu borijo z enormnimi ukrepi – znižanje obrestnih mer, likvidnostno odkupovanje, milijarde in milijarde proti ohladitvi gospodarstva ter predvsem za pomiritev borznih trgov. Ukrepi, ki bi bili v normalnih razmerah ostro kritizirani, saj precej vplivajo na finančno stabilnost v prihodnosti, so danes sprejeti povsem ˝by the way˝.

A kljub vsem sprejetim ukrepom smo do danes doživeli krepke popravke na delniških trgih. Padcu trenutno niso ubežale niti kriptovalute, plemenite kovine, niti surovine. Zaradi padcev in omogočanja kritja na trgovalnih računih (tisti, ki so trgovali s posojenim denarjem) namreč doživljamo paniko v smislu ˝sell all˝, zato so kratkoročno korekcijo utrpeli tudi naložbeni razredi, ki sicer v takšni paniki obdržijo ali celo povečajo svojo vrednost.

Vedeti morate, da je svet v trenutno finančno situacijo in paniko zapadel:

• po 11 letni zaporedni rasti vrednosti na delniških trgih,
• z veliko stopnjo zadolženosti (zadolženost je višja od tiste v letu 2008) ter
• veliko bolj globaliziran, kot kadarkoli.

S temi tremi izhodišči se bodo – kot je videti trenutno – centralni bankirji borili s tako imenovanim ˝helikopterskim denarjem˝. Ekstremno znižanje obrestnih mer, veliki likvidnostni posegi na trg in dodatno financiranje se tokrat začenjajo v popolnoma drugi situaciji, kot je bila leta 2008. Situacija lahko sproži dodatne težave, ki bodo razkrile na kako trhlih temeljih sploh stoji naš celoten globalni finančni sistem.

To ne pomeni, da vas mora biti danes strah. Ravno obratno. V takšnih kriznih situacijah, kot jih imamo zdaj pred sabo, se rojevajo daleč največje priložnosti. Ne samo za investiranje, da ne bo pomote, predvsem pa na tem področju. Dobra podjetja in dobri projekti bodo z nami tudi po tej krizi. In če nam panika na borzah ponuja razprodaje, jih je vsekakor potrebno izkoristiti in investirati takrat, ko so cene absolutno nizke.

Kratkoročno bi rad opozoril tudi na tveganje poglobitve trenutne situacije, saj tudi tega scenarija ne gre prezreti. Če masovni ukrepi Centralnih bank, ki so bili sprejeti, ne bodo učinkovali, obstaja resno tveganje zaprtja borz, dokler se stvari ne umirijo. V tem primeru mora glavno znova odigrati vaša razpršenost investiranih sredstev, da imate na razpolago druge vire v primeru kratkoročnega zaprtja borz.

Zato je danes ekstremnega pomena vprašanje, kam ste investirani oziroma še bolj pomembno je vprašanje – kam investirati trenutno?

Kaj narediti s trenutnimi naložbami?

Ko je na trgu prisoten takšen strah in tako velika negotovost, ki jo spremljamo zadnje dni, je nemogoče, da sploh karkoli pridobiva na vrednosti, ker se prodaja vse. A to ni tako zelo pomembno. Bolj pomembno je, kaj bo – po tej situaciji – tista naložba, ki bi jo bilo dobro imeti v svoje portfelju.

Najprej, to ni samo ena naložba. V trenutni situaciji je zelo pomembna posameznikova razpršitev in posedovanje naložbenih razredov, ki bodo po tem, ko se “kri na ulicah” preneha, upravičili izbor. Zagotovo morate biti danes v večini razpršeni med realne vrednosti s potencialom (lahko so to npr. plemenite kovine, delnice, kriptovalute, ETF skladi, nepremičnine, itn…) ter seveda držati določeno močno pozicijo v denarnih sredstvih (gotovina, denar na računu, obveznice).

Zakaj imeti dober del sredstev trenutno v gotovini? Čisto enostavno. Potrebno se je pripraviti na investicijske priložnosti, ki jih bodo trgi ponujali. Velika je namreč razlika v donosih, če ste v preteklosti investirali enkratno in čakali ali pa ste povečali investiranje v času kriz ali recesij. Samo za primer:  Povprečje delniških donosov Ameriških delnic (gledano na 100 letno zgodovino) je 9,75% na letni ravni. Kdor pa je pogumno investiral v finančni krizi 2008, pa je v zadnjem 11 letnem trendu rasti dosegal tudi krepko nad 20% letnega donosa.

Tisti, ki ste v preteklosti – glede na vaš finančni cilj – naredili primerni finančni načrt in primerno razpršitev, vam ni treba nič skrbeti.

V vsej paniki, ki se nezadržno širi povsod je trenutno pomembna predvsem vaša psihološka trdnost ter realna ocenitev situacije, ki nikakor ne sme prihajati iz “zavesti strahu”! Ne pozabite, igre na finančnem parketu se ne igra kratkoročno! Dobre naložbe dolgoročno vedno pridobivajo, kratkoročni padci tega dejstva ne zmanjšujejo.

Ključnega pomena v takšni situaciji je predvsem vaša lastna strategija in obvladovanje tveganj. Z vsemi, s katerimi smo opravili pravilno finančno načrtovanje in strategije, smo že v osnovi poskrbeli za primerno razpršitev in predvsem, da smo prisotni na naložbah, ki lahko potencialno najbolj ubranijo svojo vrednost (in jo seveda tudi povečajo), ko bo tale kriza mimo. Ter seveda – najpomembneje – da smo preko pravilne razpršitve precej zmanjšali tveganje, ki ga prinaša trenutna situacija.

Vsi, ki ste trenutno že investirani, morate tekom trenutne situacije skrbeti za tako imenovano ˝balansiranje˝ portfelja, kjer se prodaja naložbe v plusu in dokupuje tiste naložbe, ki so v minusu. Trenutni časi bodo zagotovo ponudili dobre priložnosti za uravnotežiti portfelj.

Ključno pri vsakem balansiranju portfelja je to, da se na nizkih nivojih dokupijo in s tem povečajo količine npr. kvalitetnih delnic, ki jih je trenutna panika zelo pocenila. S tem se uravnoteži vaš osebni portfelj nazaj na načrtovano razmerje med tveganimi ter netveganimi naložbami. Ne le, da s tem povečate vašo varnost, ampak ste v krizi izkoristili tudi poceni nakupe.

Kaj narediti, če želim investirati danes?

V prvi vrsti morajo vsi, ki bi želeli investirati v tej situaciji, najprej ovrednotiti svoj finančni cilj ter narediti primerno razpršitev glede na tveganje, ki so ga pripravljeni sprejemati. Ko se določijo naložbeni razredi, kamor bi se sredstva razporedila, se je vedno dobro pozanimati še o stroških, tveganjih in davčnih vidikih naložb, ki bi jih posameznik izbral.

Šele po tem uvodnem koraku lahko začnemo z investiranjem. Investiranje v takšni situaciji, kot je trenutno, je lahko na dolgi rok zelo donosno (določene vrednosti naložb so že izjemno podcenjene zaradi padcev na trgu), a je lahko na kratek rok stresno (velika verjetnost je, da delniški in kripto trgi do danes še niso dosegli dna in da prave priložnosti z nizkimi cenami šele prihajajo).

Zato se vsakemu, ki danes prvič stopa na trg svetuje postopno investiranje. Najboljši trenutek za investicijo bo takrat, ko bo doseženo dno. A tega večina ljudi žal ne more zadeti. Zato vam priporočam, da vstopate z več zneski, razdeljeno na časovno obdobje in zelo previdno ter vsekakor povečate vaše investicije v primeru prihoda boljših novic – še posebej, če bo trg okreval že pred prihodom novic, ki bodo risale lepšo prihodnost.

Življenjsko pomembne odločitve in življenjske priložnosti

Vedno je pomembno imeti en del sredstev v denarju ali drugih denarnih oblikah. Trenutno bi bilo dobro ta del vaše likvidnosti močno povečati in se pripraviti na to, čemur eni pravijo ˝generacijska priložnost˝. Warren Buffet pravi, da je potrebno biti pogumen takrat, ko je ostale strah in to vsekakor velja tudi za trenutno situacijo. Ne le, da so na trgu priložnosti. Določeni naložbeni razredi so bili razprodani še pred tem borznim zlomom in so danes – zaradi dodatnih padcev – tako rekoč že ˝zastonj˝!

Največ milijonarjev na finančnih trgih je v letu 2008 agresivno kupovala vse tisto, kar so ostali prodajali!

Namreč, ko pride do takšnih situacij na trgu, je zelo pomembno reagirati modro in racionalno, čeprav verjamem, da tega veliko ljudi trenutno ne zmore. Torej, če na finančne trge pogledamo iz dolgoročne perspektive so to časi, ko je potrebno kupovati. In izkoriščati nizke cene. In seveda nikakor prodajati tistega, kar ima fundamentalno dobro sliko in perspektivo ter potencial za naprej. In pri vsem tem ohraniti mirno glavo in dolgoročni fokus.

Bodite ˝Anšejkbl˝!

Če še niste, morate vsekakor v teh dneh – ko imamo vsi drugačne urnike in obveznosti – narediti za svoje finance vsaj to, da preberete kakšno dobro knjigo. Knjiga Unshakeable, avtorja Tonya Robbinsa, bo vsekakor zelo dober izbor za vse tiste, ki bi želeli na trenutno situacijo pogledati iz prave perspektive ter okrepiti svoje finančno znanje.

Ne glede na vse, kar se dogaja, ne pozabite na dolgoročno perspektivo in se predvsem izogibajte nenadnih, čustvenih reakcij. Te namreč še vedno odnesejo več denarja kot vsi borzni zlomi skupaj.

Trenutno mora biti vaša najpomembnejša dnevna beseda, ki jo izgovorite večkrat, prav “anšejkbl”! Pa ne le iz vidika financ, še bolj pomembno je, da ste trenutno mentalno ˝anšejkbl˝ in da vas strah ne paralizira ampak vam odpira oči za vrednote, ki smo jih že skoraj pozabili: zdravje, družina, sreča in blagostanje!

Iskreno vam želim vse dobro in predvsem zdravja ter uspešno prilagajanje na novo nastale razmere!

Avtor: Matjaž Štamulak, Cresus.si