Ameriška centralna banka je v podobi “neomejene”  likvidnosti prvo spustila “bazuko”, njen naslednji korak pa bi lahko bila “jedrska” opcija.

Če bi se razmere na Wall Streetu bistveno poslabšale, bi centralna banka (lahko) prvič pasivno posegla na delniške trge, trdijo tržni analitiki in ekonomisti. Izpraznila je že neprimerljiv obseg svojega streliva kot obrambo pred krizo, nadaljnje poseganje in delovanje proti temu pa bi pomenilo še večji skok v “neznane vode”.

Intervjuji z različnimi strokovnjaki, so v preteklem tednu pokazali, da se morebitno poseganje centralne banke na borzo ne zdi več tako nemogoči. Za razširitev svojih dejavnosti bi sicer FED potreboval kongresno dovoljenje, vendar je Ministrstvo za finance že preneslo velik obseg pristojnosti preko nujnih določb Akta Ameriške centralne banke.

“Če bi prišlo do kakih večjih zlomov, bodo šli v vsak kotiček in špranjo trga, ki se duši,” je dejala Quincy Krosby, glavna tržna strateginja pri Prudential Financial. “Vemo, da ko se trg začne rušiti na enem mestu, se tudi na drugem, kar vodi k zlomu. Takoj, ko pogasite požar na enem mestu, se soočite z nečim kar morate ravno tako rešiti.”

Ameriška centralna banka je že pokazala, da je pripravljena preseči svoj odziv na finančno krizo iz leta 2008/09, vendar bo ob poslabšanju le-te, najverjetneje morala storiti še več. V začetku prejšnjega meseca se je zaradi pandemije gospodarska kriza razširila. Predsednik FED-a iz Bostona, Eric Rosengren, je že dejal, da bo centralna banka morala povečati obseg vseh sredstev, ki jih lahko kupi.

“Centralni banki bi morali omogočiti nakup širše palete vrednostnih papirjev ali sredstev,” je Rosengren dejal 6. marca na zasedanju Shadow Open Market Comittee, odbora ekonomistov, ki nadzira dejavnosti centralne banke.

KORPORATIVNE OBVEZNICE, NEOMEJENA KOLIČINSKA OLAJŠAVA

Z znižanjem svoje referenčne obrestne mere na skoraj nič, je ameriška centralna banka napovedala, da bo začela kupovati podjetniške obveznice. Poudarek bo na naložbenih razredih stabilnih podjetij, vendar to, v povezavi z odkupom obveznic posameznih zveznih držav znotraj ZDA, predstavlja dodaten tvegan korak.

Poleg tega je FED prešel iz omejenega načrta za odkup državnih zakladnic in hipotekarnih vrednostnih papirjev, v neomejeno prizadevanje za nadaljnje kupovanje dokler bo to potrebno.

“Vse pride v poštev. Vprašanje je, ali bo to potrebno? Ali je FED naredil dovolj za stabilizacijo trgov, da bi olajšal stres in bi trgi lahko normalno delovali,” je vprašala Krosby-jeva in dodala, da bi še ena velika runda izpustitev odplačil posameznih dolžnikov, bila dovolj za pridobitev pozornosti centralne banke. “Trenutno so na mizo položene vse karte, kar pred šestimi tedni sploh ni bilo mogoče.”

Dodatna poteza v podobi intervencije na delniških trgih bi lahko prišla preko 3600 milijard dolarjev vrednega trga indeksnih skladov (ETFs). Skozi indeksne sklade namreč prihaja tudi investicija v korporativne obveznice, saj omogočajo indeksni skladi razpršeno investicijo med vse obveznice na trgu in ne v točno določeno podjetje (dejstvo, da sta Vanguard in BlackRock izjemno dejavna pri lobiranju, verjetno ne igra majhne vloge pri izbiri indeksnih skladov).

SLEDENJE JAPONSKI

“Druge centralne banke so to že storile. Banka Japonske je šla po poti ETF-jev,” je dejal Vincent Reinhart, glavni ekonomist in makro strateg v BNY Mellon Asset Management. “Ne izključujem tega, da bodo kupovali delnice.”

Japonska centralna banka je bila agresiven kupec delniških skladov, saj je imela ob koncu letu 2019 v lasti okrog 256 milijard dolarjev (USD) le-teh, kar je predstavljalo 80 % celotnega trga. Kljub že sedaj visoki številki, je njihova centralna banka napovedala povečanje svojih nakupov, ki bodo zdaj znašali več kot 110 milijard dolarjev letno.

“Eno izmed najpogostejših vprašanj je, ali ni ameriška centralna banka brez streliva? Ne, še vedno imajo v torbi veliko skritih trikov. Prehod v nadaljnje nakupe tveganih sredstev, je ena od stvari, ki bi jih lahko storili,” je dejala Lauren Goodwin, ekonomistka in strateginja za več-premoženjski portfelj, pri New York Life Investments.

Tveganje za centralno banko bi predstavljalo zaznavanje udeležencev na trgu, da presega svojo vlogo bančnega regulatorja z dodatnimi pooblastili za spodbujanje polne zaposlenosti in stabilnosti cen. Vendar pa je že pokazala pripravljenost za sprejemanje izrednih ukrepov v času krize, kljub nevarnosti moralnega tveganja.

“Obstaja razlog, da vlada ni želela takšnega predstavljanja svoje centralne banke, saj je v preteklosti že imela v lasti tvegana sredstva,” pravi Goodwin. “Toda, če se likvidnostna kriza pretvori v krizo plačilne sposobnosti, in še vedno ne bomo imeli zmogljivosti za podporo gospodarstva, potem mislim, da bi lahko videli kreativnost ameriške centralne banke.”

Centralna banka tesno sodeluje z vladno agencijo pri različnih programih likvidnosti tako za bančni sistem kot tudi velika in mala podjetja in gospodinjstva.

Med finančno krizo, je državna blagajna v težavnih bankah kot sta bili Citigroup in Bank of America že prevzela lastniške vrednostne papirje v zameno za pomoč in nato dobila denar, ko jih je prodala. Stevne Mnuchin je v nedeljo zjutraj za CBS “Face the Nation” povedal, da bi vlada lahko ponovno prevzela lastniške deleže v zameno za pomoč, če bo to potrebno.

Ali bo ameriška centralna banka dejansko začela prevzemati deleže na delniških trgih, bo odvisno od morebitnega padca delnic. “Videli smo, da FED kaže, da je pripravljen in sposoben narediti vse kar je potrebno, da se trgi popravijo. Sprejemajo vse korake, ki so možni,” je dejala Lindsey Bell, glavna investicijska strateginja pri Ally Invest. “Direktna intervencija na delniški trg bi za FED pomenil nov teritorij, česar se za zdaj boji”.

Vir: CNBC.