![](\"https:\/\/insajder.si\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/PIGS-PIIGS-PIIGGS.png\" "\\"Najbolj")
\n
![](\"https:\/\/insajder.si\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/Mario-Draghi.jpg\" "\\"Mario")
<\/p>\n<\/p>\n
Masovni mediji zadnje \u010dase posve\u010dajo ve\u010dino pozornosti dogajanju na evropskih tleh in so skoraj pozabili na dosti ve\u010dje te\u017eave ZDA, ki niso kar preprosto izginile, ampak iz dneva v dan postajajo ve\u010dje. Mnogi znani finan\u010dni strokovnjaki poudarjajo, da bi Evropa morala prevzeti ameri\u0161ki na\u010din spopadanja s krizo ter da bi kreiranje evro obveznic re\u0161ilo vse probleme v katerih se EU nahaja.<\/p>\n
Vendar pa NIA (National Inflation Asociation) in tudi sami menimo, da se ECB \u017ee nekaj \u010dasa poslu\u017euje ameri\u0161kega na\u010dina odkupovanja \u00bbstrupenih nalo\u017eb\u00ab, vendar v nekoliko manj\u0161em obsegu.<\/p>\n
\n<\/p>\n
Mario Draghi, ki je pred kratkim prevzel krmilo v ECB, je takoj po prihodu na novo delovno mesto zni\u017eal obrestne mere za 0,25% na 1,25%. Dejanje samo po sebi prina\u0161a \u0161e ve\u010d inflatornih pritiskov. Naloga ECB je vseskozi bila kontroliranje inflacije v evro obmo\u010dju in vzdr\u017eevanje stabilnosti cen.<\/p>\n
Vendar pa so pritiski, ki prihajajo iz Gr\u010dije in ostalih dr\u017eav PIIGS privedli evropsko finan\u010dno avtoriteto, da popusti pritiskom in sprejme dosti \u00bbla\u017ejo\u00ab monetarno politiko in pomaga ponovno vzpodbuditi rast in napredek.<\/p>\n
V maju 2010 so se dr\u017eave evro obmo\u010dja skupaj z IMF (Mednarodni denarni sklad) dogovorile o na\u010drtu re\u0161evanja Gr\u010dije, kateri so odobrile 110 milijard dolarjev te\u017eko posojilo. 80 milijard so prispevale \u010dlanice EU, med katerimi je Nem\u010dija prispevala najve\u010d, in sicer 29,3 milijarde evrov, druga najve\u010d pa Francija z 22 milijardami evrov. IMF je prispeval 30 milijard evrov.<\/p>\n
Zahtevana donosnost na gr\u0161ke obveznice je rasla vse hitreje, kar je Gr\u010diji onemogo\u010dalo samostojno financiranje dolga. Gr\u010dija pa danes zopet potrebuje nov re\u0161evalni paket. Od julija 2011 so obrestne mere na gr\u0161ke dveletne obveznice zrasle na 40,46%, kar je bil razlog, da so evropski voditelji v Bruslju poiskali za\u010dasno re\u0161itev v vrednosti 109 milijard evrov vrednem re\u0161evalnem paketu. Potem, ko je paket bil potrjen, so obrestne mere padle na 25,66% v samo dveh dneh.<\/p>\n
Avgusta pa je zahtevana donosnost na gr\u0161ke obveznice ponovno za\u010dela naskakovati prej\u0161nji vrh, nakar je julija presegla vrh katere vrednost je zna\u0161ala 40,46%. Sredi septembra je bonitetna hi\u0161a Moodys zni\u017eala bonitetno oceno osmim najve\u010djim gr\u0161kim bankam, kar je poneslo obrestne mere dveletnih gr\u0161kih obveznic na kar 84,52%. V za\u010detku oktobra 2011 je Gr\u010dija napovedala 8,5% prora\u010dunski primanjkljaj, kar je bilo vi\u0161je od prej\u0161nje napovedi, ki je zna\u0161ala 7,6%, kar je bil tudi pogoj za pridobitev posojila, ki je bilo dogovorjeno julija.<\/p>\n
Ob koncu oktobra so evropski voditelji opustili dogovorjen na\u010drt za re\u0161evanje Gr\u010dije in oznanili novega. Ne le, da so se zedinili o novem posojilu vrednem 130 milijard evrov, temve\u010d so banke, ki imajo v lasti najve\u010d gr\u0161kega dolga sprejele 50% odpis terjatev. Vendar pa je gr\u0161ki premier Papandreou, namesto, da bi enostransko podprl dogovor, sklical referendum, kjer bi prebivalci Gr\u010dije omenjen sporazum podprli.<\/p>\n
![](\"https:\/\/insajder.si\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/Parthenon-grcija.jpg\" "\\"Parthenon\\"")
<\/p>\n
Odlo\u010ditev gr\u0161kega ministrskega predsednika pa je vzpodbudila val ogor\u010denja s strani nem\u0161kega in francoskega vrha. Nem\u010dija in Francija sta nato zagrozile, da bosta ukinile vso pomo\u010d gr\u0161kemu gospodarstvu, v kolikor se referendum ne umakne. Ob najavi gr\u0161kega referenduma so se obrestne mere dveletnih obveznic povzpele na nov vrh na 107,26%. Papandreou je nato preklical vse mo\u017enosti za referendum, vendar pa je povzro\u010dil ogor\u010denje v opoziciji, katera je nemudoma zahtevala odstop gr\u0161ke vlade. Papandreou je ta vikend uspelo izglasovati zaupnico, vendar je najavil, da se v kratkem poslavlja od polo\u017eaja ministrskega predsednika.<\/p>\n
Z NIA (National Inflation Asociation) se popolnoma strinjamo, da bi najbolj\u0161a mo\u017enost za Gr\u010dijo bila zavrnitev novega bailouta in razglasitev bankrota. Tako bi lahko Gr\u010dija zapustila evroobmo\u010dje in se vrnila nazaj na staro valuto, vendar bi Gr\u010dija morala dopustiti prostemu trgu, da najde vrednost valute, ne da jo umetno dolo\u010dijo. Dogovori o re\u0161evalnih paketih niso prav v nobeno pomo\u010d gr\u0161kemu ljudstvu, saj denar ne pride do ulic, temve\u010d se nemudoma vrne na ra\u010dune bank, pri katerih je Gr\u010dija zadol\u017eena. \u010ce dr\u017eava bankrotira ne bo pri\u0161lo do \u010drnega scenarija, ki ga voditelji EU napovedujejo. Gr\u010dija bo \u0161e vedno imela vso infrastrukturo, izgub pa ne bo nosila dr\u017eava, temve\u010d banke, ki so Gr\u010diji brezskrbno posojale denar po umetno nizkih obrestnih merah. Dr\u017eava se bo prebudila v naslednje jutro popolnoma brez dolga, z lastno valuto, ki jim bo omogo\u010dala financiranje novega gospodarstva. Vendar pa voditelji no\u010dejo, da Gr\u010dija izpade kot vzgled drugim dr\u017eavam, ker bi se gospodarstvo gr\u0161ke dr\u017eave v tem primeru presenetljivo hitro opomoglo, \u010desar se finan\u010dni vrh EU dobro zaveda.<\/p>\n
Edina dobra novica, ki je pri\u0161la iz re\u0161evanja evropske krize, je ta, da so banke sporazumno sprejele 50% odpis dolga na gr\u0161ke obveznice. V primeru, da se ZDA \u017eelijo izogniti krizi v kateri se nahaja Gr\u010dija, bodo morale prepri\u010dati svoje posojilodajalce za odpis dosti ve\u010djega dolga, kot ga ima Gr\u010dija. Na \u017ealost pa imajo ZDA nekaj, \u010desar Gr\u010dija nima. To je tiskarski stroj. Dol\u017eni\u0161ki problem ZDA je dosti ve\u010dji od gr\u0161kega, vendar pa lahko ZDA brez problema popla\u010dajo vsak dolg, saj lahko preprosto \u00bbnatisnejo\u00ab toliko dolarjev, kolikor jih pa\u010d potrebujejo, da popla\u010dajo kreditne obveznosti. Vendar pa s tem zni\u017eujejo kupno mo\u010d in posledi\u010dno standard vsem prebivalcem zahodnega sveta. Plemenite kovine so trenutno najbolj\u0161o zavetje pred viharji neumnosti svetovnih voditeljev.<\/p>\n
Nesigurnost in strah, ki ga povzro\u010dajo dogodki okrog Gr\u010dije, se pravkar \u0161irijo v na\u0161o sosedo Italijo, katerih desetletne obveznice so pred kratkih dosegle rekordne obresti, to je 6,66%. Gr\u0161ki problemi so pri\u0161li na povr\u0161je ravno takrat, ko so obresti na desetletne gr\u0161ke obveznice presegle 6%. Mnogi menijo, da bo Italija postala nova Gr\u010dija, ter je v veliki nevarnosti, da bankrotira.<\/p>\n
![](\"https:\/\/insajder.si\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/Silvio-Berlusconi.jpg\" "\\"Silvio")
<\/p>\n
\u010ceprav zna\u0161a italijansko razmerje dolga proti BDP kar 120%, kar je drugi najve\u010dji dolg po gr\u0161kem, pa ima Italija enega izmed najni\u017ejih prora\u010dunskih primanjkljajev proti BDP, ki zna\u0161a 3,9%. Popolnoma noro se zdi, da je zahtevana donosnost italijanskih desetletnih obveznic na 6,66%, zahtevana donosnost na desetletne ameri\u0161ke obveznice pa samo 2,04%.<\/p>\n
ZDA nimajo nobene mo\u017enosti da zgladijo prora\u010dunska nesorazmerja. Prav tako obstaja velika verjetnost, da bo prora\u010dunski primanjkljaj ZDA v naslednjih letih eksplodiral ob\u010dutno vi\u0161je. Na drugi strani pa ima Italija zelo realne mo\u017enosti, da zgladi prora\u010dunska nesorazmerja, \u010de racionalizira stro\u0161ke.<\/p>\n
NIA verjame, da so obresti na 10-letne italijanske obveznice blizu kratkoro\u010dnega vrha, predvsem iz vidika sentimenta, ki je zelo negativen. Ve\u010dina investitorjev ima negativno mnenje, kar je obi\u010dajno dober znak iz obratno-psiholo\u0161kega vidika. Obrestna mera bo verjetno padla pod 6% v primeru, da bo Italija uvedla var\u010devalne ukrepe, kar se bo po padcu Berlusconijeve vlade verjetno tudi zgodilo. Ameri\u0161ka strategija, da se iz recesije izvle\u010dejo preko gospodarske rasti, bo najverjetneje prinesla samo vi\u0161jo inflacijo, brez prave gospodarske rasti. Mednarodna javnost bo presene\u010dena kako hitro bodo obrestne mere na ameri\u0161ke obveznice posko\u010dile. V nekaj mesecih bodo evropski problemi pozabljeni, v kolikor pride na dan ameri\u0161ka dol\u017eni\u0161ka kriza.<\/p>\n
![](\"https:\/\/insajder.si\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/Obrestne-mere-italijanskih-drzavnih-obveznic.png\" "\\"Obrestne")
<\/p>\n
\u010ceprav je trenutna obrestna mera na italijanske desetletne obveznice dobrih 6%, naj opomnimo, da je v \u010dasu, ko Italija \u0161e ni bila del everskega monetarnega sistema imela dalj\u0161e obdobje visokih obrestnih mer v povpre\u010dju 6%. Velika napaka Italije in tudi Slovenije je bila, da sta se dr\u017eavi odrekli monetarni suverenosti s sprejemom evra. Preden je Italija prevzela evropsko valuto je dr\u017eavi uspelo brez problema prebroditi \u010dase, ko so zahtevane obrestne mere na italijanske obveznice dosegle kar 13,75% leta 1995. S prevzemom evra, pa si je lahko dr\u017eava izposojala po umetno vzdr\u017eevanih nizkih obrestnih merah s strani ECB (Evropske centralne banke). \u010ce bi obrestne mere po katerih bi se Italija lahko zadol\u017eevala dolo\u010dal prosti trg, ne pa ECB, Italija nikoli ne bi pridelala tako visokega dolga, saj dr\u017eava ne bi pri\u0161la do denarja, kar bi pomenilo, da bi morala zategniti pasove \u017ee nekaj let nazaj, ali pa devalvirati italijansko liro.<\/p>\n
Mnogi investitorji danes prodajajo italijanske obveznice in kupujejo nem\u0161ke, predvsem iz razloga, ker ima Nem\u010dija relativno nizko razmerje dolga proti BDP in enega izmed najve\u010djih svetovnih izvoznih gospodarstev. Obrestna mera na desetletne nem\u0161ke obveznice zna\u0161a 1,78%, kar je zgodovinsko rekordno nizka vrednost v primerjavi z italijanskimi obrestnimi merami. Tako velika razlika obrestnih mer ni vzdr\u017ena, menijo pri NIA, investitorji pa delajo napako z nakupi nem\u0161kih obveznic namesto italijanskih. ECB ne bo nikoli dopustila, da bi Italija bankrotirala in ne izpla\u010dala denarja svojim kreditorjem, kar bi defacto pomenilo razpad evropskega monetarnega sistema. \u010ce se bo Italija zna\u0161la v polo\u017eaju kot Gr\u010dija, bosta tokrat Nem\u010dija in Francija Evropski centralni banki dovolile da monetizira dolg, kar po doma\u010de povedano pomeni, tiskanje novih evrov, da se pokrije dolg. To pa bo pomenilo ogromno inflacijo in izstrelitev plemenitih kovin v nepredstavljive vrednosti.<\/p>\n
Glede na razmere v Evropi, kot nam jih prikazujejo masovni mediji, ki napovedujejo evropski armagedon, bi lahko pri\u010dakovali, da bo vrednost evra strmoglavljala na dnevni bazi. Evro, ki je konec lanskega leta kon\u010dal na vrednosti 1,34$ je v tem trenutku na vrednosti 1,37$, kar pomeni, da tiskanje evrov v Evropi \u0161e vedno ne se\u017ee do kolen tiskanju dolarjev s strani FED-a (ameri\u0161ke centralne banke) na drugi strani lu\u017ee. Dogajanje na evropskih tleh je odli\u010dna prilo\u017enost za ZDA, da za\u010dasno odmaknejo pozornost vstran od ameri\u0161kih tal in potihem kreirajo na\u010drt o implementaciji tretjega paketa kvantitativnega spro\u0161\u010danja ali QE3, dokler je zahtevana donosnost na ameri\u0161ke obveznice \u0161e rekordno nizka.<\/p>\n
<\/p>\n
Vir: NIA (National Inflation Asociation)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Masovni mediji zadnje \u010dase posve\u010dajo ve\u010dino pozornosti dogajanju na evropskih tleh in so skoraj pozabili na dosti ve\u010dje te\u017eave ZDA, ki niso kar preprosto izginile, ampak iz dneva v dan postajajo ve\u010dje. Mnogi znani finan\u010dni strokovnjaki poudarjajo, da bi Evropa morala prevzeti ameri\u0161ki na\u010din spopadanja s krizo ter da bi kreiranje evro obveznic re\u0161ilo vse…<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":5044,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[112,175,74,57,62,185],"class_list":["post-5026","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-avtorski-prispevki","tag-bankrot","tag-centralna-banka","tag-dolg","tag-grcija","tag-italija","tag-posojilo"],"yoast_head":"\n